Shrani za kasnejše branje.
Večja zastopanost slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih, uporaba pametnih tehnologij in krepitev odpornosti sektorja, tako glede ekonomskih, socialnih in podnebnih vplivov, je le nekaj rešitev, ki so bile izpostavljene na Sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki jo je novembra v Ljubljani organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
Dr. Vesna Miličić, Združenje za sadjarstvo in Združenje pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS- ZKŽP
Že tako nizko pridelavo sadja in zelenjave v Sloveniji ogrožajo podnebne spremembe, neenakopravna obdavčitev, zahteve po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev, nove bolezni in škodljivci ter pomanjkanje delovne sile. Rešitve so v gradnji novih rastlinjakov, uporabi obnovljivih virov energije, gradnji namakalno-oroševalnih in drugih zaščitnih sistemov. Povečanju učinkovitosti pridelave in predelave sledi optimizacija skladiščnih in hladilnih kapacitet, logistike in priprave proizvodov za trg. Ključna je okrepitev organiziranosti pridelovalcev in njihova tesnejša vpetost v odporne verige preskrbe s hrano.
Okrepiti je treba zastopanost lokalno pridelanega sadja in zelenjave v javnih zavodih, posodobiti in prilagoditi sisteme zavarovanj ter krepiti odpornost sektorja s posebnim podpornim programom. Ključen je dostop do znanja, tehnologij, inovacij, poznavanja veščin trženja in promocije. Pomembna je tudi odprava administrativnih ovir, predvsem na področju dostopa do vodnih virov, umeščanja objektov v prostor in izkoriščanja geotermalne energije.
V Sloveniji (podatek za leto 2022) letno pridelamo nekaj več kot 90 tisoč ton zelenjave in 93,5 tisoč ton sadja. Pridelava sadja in zelenjave na prostem je močno odvisna od vremenskih razmer in med leti precej niha. Poraba zelenjave v letu 2022 je bila 280 tisoč ton, sadja pa skoraj 473 tisoč ton. Samooskrba s sadjem in zelenjavo je pri nas zelo nizka. Po ocenah dosega pri sadju 29 odstotkov, pri zelenjavi pa 38 odstotkov.
Na Sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki jo je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, so predstavili rešitve za krepitev sektorja.
Foto: arhiv GZS-ZKŽP
Trend pridelave sadja se rahlo povečuje
Slovensko sadjarstvo so v zadnjih letih prizadele številne neugodne vremenske razmere in druge težave, ki so zaradi motenj na trgu zahtevale vzpostavitev novih dobavnih verig. Sadjarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Sadje prideluje dobrih 22.000 pridelovalcev, ki obdelujejo nekaj več kot 12.000 ha sadovnjakov, in sicer 4.400 ha intenzivnih in 7.800 ekstenzivnih sadovnjakov. Povprečna površina intenzivnih sadovnjakov je majhna, le 1,31 ha. Mreže proti toči uporabljajo na 1.438 ha (33 %) vseh intenzivnih sadovnjakov pokritih (naraščajoči trend). Namakanih je 962 ha intenzivnih sadovnjakov, medtem ko ima oroševalni sistem 223 ha intenzivnih sadovnjakov.
Trend pridelave sadja se rahlo povečuje, razen pri naši glavni vrsti jablani, ki je v stalnem trendu zmanjševanja. Povečujejo se strukturne spremembe z vedno večjo pestrostjo sadnih vrst. Neugodna je tudi starostna struktura intenzivnih sadovnjakov, povprečna letna obnova je prenizka, prevelika je posestna razdrobljenost. Država namerava z naložbami v obnove nasadov in postavitve novih nasadov povečati oziroma optimirati obseg pridelave vseh sadnih vrst.
Možnosti za vzpostavitev in delovanje organizacij proizvajalcev so neizkoriščene. Promocija sadja poteka v okviru Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter v okviru šolske sheme sadja. Cilj promocij je povečanje porabe sadja in okrepitev promocijskih aktivnosti, dvig prepoznavnosti slovenskega sadja glede kakovosti in varnosti, povečanje deleža lokalne oskrbe s pridelki pri javnem naročanju (sheme kakovosti del zelenega javnega naročanja), šolska shema – povečanje porabe sadja, osveščanje in izobraževanje otrok.
Boštjan Kozole, predsednik Združenja za sadjarstvo, je pohvalil vlogo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v preteklosti sektorju pomagalo, da se je ohranil. Posebne intervencije bi sektor sadja potreboval tudi danes. Omejitev glede višine sredstev 800.000 evrov za investicije za celotno programsko obdobje je prenizka, saj v sadjarstvu potrebujemo investicije v namakalne in oroševalne sisteme ter prilagoditve na podnebne spremembe. Potrebujemo rešitve za področja zavarovanj kmetijske pridelave, za boj proti škodljivcem, škodljiv pa je tudi primerjalnik cen, ki spodbuja prodajo sadja, zlasti jabolk, pod njihovo lastno ceno. Opozoril je na pomanjkanje strokovnjakov v sadjarstvu in nujnost lažjega dostopa slovenskega sadja v javne zavode.
Možnosti za povečanje pridelave zelenjave
Glede na nizko stopnjo samooskrbe pri posameznih zelenjadnicah imamo velike možnosti za povečanje obsega pridelave zelenjave, tako s povečanjem površin kot tudi s povečanjem produktivnosti ter učinkovitosti rabe virov.
V Sloveniji se sicer povečuje pridelava zelenjadnic (v letu 2022 je 1.570 KMG pridelovalo zelenjadnice na 2.536 ha kmetijskih površin). Pridelava zelenjadnic večinoma poteka na prostem (dobrih 94 % vseh tržnih površin), zato je pridelek zelenjave količinsko kot tudi kakovostno nestabilen in močno odvisen od vremenskih dejavnikov.
Potrebno je zmanjšati odvisnost pridelave od neugodnih vremenskih pogojev, opraviti prilagoditev na podnebne spremembe (namakanje, oroševanje, zavarovani prostori, mreže proti škodljivcem), kjer so na voljo finančni viri za investiranje. Hkrati je treba izboljšati prenos znanja, okrepiti javno službo za vrtnarstvo, okrepiti raziskave, inovacije, uvajati digitalizacijo v pridelavo, predelavo, tehnologijo, izboljšati tehnologijo na področju ekološke pridelave. Problem je tudi, da imamo v Sloveniji premalo zbirnih centrov za pripravo blaga za trg (hladilne/skladiščne kapacitete, sortirne linije, pakirne linije) z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala večjo dodano vrednost pridelave zelenjave v primarnem sektorju.
Drago Belec, predsednik Združenja proizvajalcev v sodobnih rastlinjakih, je poudaril, da je pridelava v zaščitenih prostorih stabilnejša in učinkovitejša od pridelave na prostem, saj omogoča boljšo izkoriščenost površin, bolj ciljno namakanje in dodajanje hranil in s tem manjšo porabo virov. Razvoj bi bilo treba graditi na obstoječi pridelavi v visoko tehnoloških rastlinjakih, kjer že imamo zgrajeno primerno infrastrukturo in vzpostavljene prodajne kanale, ki se lahko še povečujejo. Ključ za povečanje samooskrbe z zelenjavo je ravno v kombinaciji pridelave v zaščitenih prostorih in pridelave na zunanjih površinah in s povezovanjem vseh akterjev v sektorju – tako pridelovalcev, svetovalcev, inštitucij znanja, trgovine kot politike.
Sodelujoči so predstavili trende robotizacije v kmetijstvu.
Foto: arhiv GZS-ZKŽP
Pametne tehnologije v sadjarstvu in zelenjadarstvu
V prihodnosti bo pomembna uporaba pametnih tehnologij v pridelavi sadja in zelenjave v praksi. Digitalizacija v kmetijstvu povezuje digitalne tehnologije, digitalne inovacije, umetno inteligenco ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Precizno kmetijstvo predstavlja način pridelave, ki temelji na »spremenljivosti« znotraj obdelovalne površine (GERKa). To pomeni pravilne ukrepe, na pravi lokaciji, na pravilen način in ob pravem času, uporabo senzorjev, letalskih in satelitskih posnetkov. Z analizo podatkov se skuša opisati spremenljivosti, jih razumeti in ustrezno ukrepati. V Sloveniji imamo javno dostopne podatke s pregledovalniki www.rkg.gov.si, za satelitsko vodeno navigacijo sta na voljo dve omrežji SIGNAL in SmartNet. Imamo množico zbranih podatkov, ki so razpršeni po posameznih, med seboj nepovezanih bazah.
Prihodnost je v robotizaciji in avtonomnih strojih, ki so kompleksni, inteligentni in fleksibilni sistemi. Ti znižujejo stroške dela in porabo materialov, večajo fleksibilnost, zmogljivost in kakovost proizvodov, terjajo pa večje stroške investicij, višje stroške servisa in zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo ustrezna nova znanja. Precizno kmetijstvo, kjer je informacijsko intenzivna tehnologija, prehaja v pametno kmetijstvo, kjer tehnologija vključuje tudi znanje (zajem podatkov, analiza informacij, podpora odločanju in izvajanje). Pametno kmetijstvo vključuje avtomatizacijo vodenja strojev in procesov ter sisteme za podporo odločanju. Nove tehnologije so uporabne tako za velike kot male kmete, saj je vsem cilj povečati kakovost pridelkov, hektarske donose, zmanjšati znatno porabo repromateriala, lažje izpolnjevanje okoljskih zahtev in hitrejše dokumentiranje njihovih ukrepov. Dr. Miran Lakota, iz Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, je predstavil recept za digitalizacijo kmetijstva, ki pomeni prehod od »kmeta« do »družinskega podjetja za pridelavo hrane«.
Matej Štefančič, soustanovitelj podjetja EFOS d.o.o. in produktni direktor
Foto:arhiv EFOS, d.o.o.
TRAPVIEW – pametna rešitev za časovno in lokacijsko natančno spremljanje in napovedovanje škodljivcev
Pogovarjali smo se z Matejem Štefančičem, soustanoviteljem podjetja EFOS d.o.o. in produktnim direktorjem. Podjetje EFOS d.o.o. se ukvarja z informacijskimi rešitvami na področju okolja in zdrave hrane.
Vaše podjetje ima rešitve za avtomatsko spremljanje žuželk, tako imenovano platformo TRAPVIEW, gre za blagovno znamko, ki je registrirana v Evropski uniji in ZDA. Nam lahko poveste kaj več o tem, komu je namenjena, kako deluje in kakšne so njene prednosti?
Trapview je pametna rešitev za časovno in lokacijsko natančno spremljanje in napovedovanje škodljivcev, ki temelji na umetni inteligenci. Pomaga zmanjševati uporabo sredstev za varstvo rastlin, zmanjšuje potrebo po spremljanju stanja na terenu in s tem občutno znižuje stroške pridelave. Sočasno pa spodbuja in omogoča bolj trajnostno kmetovanje ter kakovostno in bolj zdravo hrano.
Platforma Trapview je sestavljena iz avtomatiziranih pasti ter Trapview aplikacije, preko katere uporabnik spremlja tako realno stanje na terenu kot napovedne modele. Avtomatizirane pasti lovijo škodljivce, nato jih sistem s pomočjo strojnega vida prešteva in dnevno beleži njihovo število. Ker je točnost podatkov pri tovrstnih rešitvah ključnega pomena, se rezultati algoritmov strojnega vida še dodatno preverijo, preden se uporabijo v nadaljnjih obdelavah. S pomočjo strojnega učenja se tako dobljeni podatki analizirajo in nato modelirajo.
Preko Trapview aplikacije uporabniki spremljajo dejansko stanje na polju, v vinogradu ali sadovnjaku. Obenem so obveščeni, kako se bodo v prihodnjih 14 dneh na njihovem območju razvijali škodljivci. Napovedni modeli povedo, ali bi bilo treba uporabiti sredstvo za zaščito rastlin ter kje in kdaj ga je potrebno uporabiti.
Danes spremljamo že več kot 60 različnih vrst škodljivcev v številnih kulturah, v več kot 50 državah po svetu in imamo največjo bazo teh podatkov na svetu. To – skupaj z dejstvom, da gre za preverjene podatke – zagotavlja visoko natančnost informacij. Podatki, ki jih uporabniki prejmejo v Trapview aplikaciji, so pomembni tako za različne kmetijske svetovalce kot same pridelovalce, saj lahko tako sprejemajo boljše odločitve na področju varstva in zaščite rastlin.
V podjetju razvijate aplikacije za zajem različnih podatkov za različne kupce in ena izmed njih je spremljanje kakovosti voda.
Spremljanje kakovosti voda je eden izmed mnogih projektov, ki smo jih naredili za javno upravo, v tem primeru za ARSO. Rešitev se uporablja za beleženje podatkov o stanju kakovosti voda na terenu.
Del vaših storitev je tudi elektronska identifikacija živali in veterinarski informacijski sistemi. Kdo posega po teh storitvah in kakšne prednosti ponujajo uporabniku?
Veterinarske informacijske sisteme, podrobneje sisteme za identifikacijo in registracijo živali naše podjetje razvija od same ustanovitve. Naročnik razvoja tega sistema v Sloveniji je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, podobne rešitve pa smo razvili tudi v drugih državah v regiji. Tovrstne informacijske rešitve pokrivajo širok spekter delovanja uprave za varno hrano. Osredotočajo se predvsem na sledenje domačih živali (katere živali so bile v neposrednem ali posrednem stiku), razumevanje razmerij med predniki in potomci (pri govedu in kopitarjih), obvladovanje izbruhov bolezni ter različne vrste vzorčenja živali in hrane.