Prihodnja jesen in zima bosta spet pokazali zobe

Prihajajoče obdobje bo prineslo nestabilnosti, kakšne bodo posledice je zdaj nemogoče napovedati. Si pa v panog želijo več na področju izmenjave znanja in izkušenj.

Barbara Perko

Papirnice, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje, so v težkem položaju. »Predvsem papirnice, ki izdelujejo masovne produkte. Že v času covida-19 je bilo treba biti zelo prilagodljiv in odziven na hitro spreminjajoče se tržne razmere. Potem pa se je skoraj sočasno zgodila dražitev energentov in surovin,« pravi Tea Rezelj, vodja poslovne uprave podjetja Goričane. »Praktično preko noči so se na trgu začele obračati nekajkrat večje mase denarja. Zato vidimo v tem trenutku kot eno najbolj perečih težav zagotavljanje likvidnostnih sredstev. Na finančnem področju so popolnoma odpovedale tako banke kot zavarovalnice in praktično obrnile hrbet proizvodnim dejavnostim. Papirnice so se na vse izzive odzivale zelo različno. Nekatere so, žal, morale tudi zaustaviti proizvodnjo.«

V Goričanah menijo, da bo v prihodnje bolj kot oskrba s surovinami kritična oskrba z energenti in rezervnimi deli.

Foto: Goričane

Razmere so bile kaotične in v nekaterih trenutkih se je bilo treba zanašati na intuicijo, poiskati notranje rezerve in dnevno prilagajati proizvodne procese. »Spremenil se je tudi proizvodni portfelj in zaporedje proizvodov. Ritem so narekovale prioritete, ki so se določale skoraj na vsakodnevni ravni,« pojasnjuje Tea Rezelj.

Papirna industrija (dejavnost SKD 17 – proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja) je v letu 2021 ustvarila 204 mio EUR dodane vrednosti oz. kar je predstavljajo 1,8-odstotni delež med predelovalnimi dejavnostmi ter 2,7-odstotni delež po čistih prihodkih od prodaje, 2,1-odstotni delež po številu zaposlenih in 0,8-odstotni delež po številu poslovnih subjektov.

Pripravila Analitika GZS

Trg se je občutno zmanjšal

»Trenutno se papirna in papirno predelovalna panoga soočata z izredno zahtevno situacijo na trgu kot tudi v poslovnem okolju. Posledice energetske krize zaznavamo kot občutno zmanjšanje trga, ob tem pa občutimo tudi zmanjšano konkurenčnost EU proizvodnje glede na preostali svet. Ob upadu trga, visoki inflaciji ter visokih produkcijskih stroških, se panogi tudi v nadaljevanju leta ne obeta dobro poslovno leto,« ocenjujejo v Radeče papir novi in Muflonu.

Ostajajo optimistični

Razmere so dinamične in polne izzivov, saj se, tako v DS Smith Slovenija, soočajo z vplivi energetske krize, pomanjkanjem kadra in naraščajočimi zahtevami po trajnostnih in inovativnih embalažnih rešitvah. Kljub temu ostajajo optimistični glede prihodnosti. »Napredek na področju digitalizacije in tehnoloških rešitev omogoča boljše upravljanje in optimizacijo proizvodnih procesov, kar prispeva k večji učinkovitosti in zmanjševanju vpliva na okolje. Panoga se bo morala prilagajati spremembam in izzivom, ki jih prinaša prihodnost, zato bomo še naprej vlagali v inovacije, trajnostni razvoj in razvoj našega kadra,« pravijo.

»Potreba po papirju bo ostala,« je prepričana Tea Rezelj. »Vprašanje pa je, za kakšne potrebe bo šlo v prihodnje. Potrebna bo še večja prožnost prodaje in proizvodnje. Zaradi pomanjkanja kadra pa bo potrebna čim bolj obširna avtomatizacija in organizacija procesov. Bolj kot oskrba s surovinami bo kritična oskrba z energenti in rezervnimi deli.«

Zavarovali so cene energije

Leto 2022 je bilo težko zaradi naraščajočih cen energije. Michal Zawistowski, generalni direktor DS Smith Slovenija, pove: »Spomnim se, ko sem septembra sodeloval na Mednarodnem srečanju slovenske papirne industrije v Postojni, kjer je bila jasno prevladujoča predvsem ena tema: cene energije. Drugi vidik energetske krize je bila nepredvidljivost in nestabilnost, saj nihče ni vedel, kako se bo trg obnašal, še posebej v prihajajoči zimski sezoni. Kot del skupine DS Smith smo se zavestno odločili za zavarovanje cen energije, kar nam je pomagalo zmanjšati negativni vpliv energetske krize. Dodatna podpora slovenske vlade nam je prav tako pomagala, da nismo v celoti prevalili naraščajočih stroškov energije na končne kupce.« V podjetju so prilagodili ogrevalno sezono, zaposlene spodbujali k ugašanju luči, kadar niso v pisarnah, zamenjali so okna in izolacijo sten, da bi omejili toplotne izgube. »Na koncu je bila zima nekoliko toplejša od pričakovane, zato so cene energije začele počasi upadati. Evropska gospodinjstva bodo kmalu razbremenjena večjega dela stroškov energije, saj približno 60 % njihove glavne porabe energije predstavlja ogrevanje domov. V prihodnosti pričakujemo manjšo nestabilnost kot v poletnih in jesenskih mesecih leta 2022. To naj bi sovpadalo z naraščajočim številom »zelenih« pobud, ki bodo omogočale hitrejši prehod na trajnostne vire energije.«

Vrednost industrijske proizvodnje se je v letu 2022 pri proizvajalcih papirja in izdelkov iz papirja zmanjšala za 7,5 % v primerjavi s predhodnim letom. Nižji trend proizvodnje se nadaljuje tudi v letošnjih prvih dveh mesecih, kjer je bila vrednost industrijske proizvodnje v tej dejavnosti medletno nižja za 19 %.

Pripravila Analitika GZS

Pogrešajo enotnost

Na področju ukrepov za soočanje z energetsko draginjo bi si želeli večjo enotnost EU. »Kot se je pokazalo v bližnji preteklosti, sta enotnost in solidarnost znotraj EU le politični pamflet. Vsaka država je po svojih močeh reševala predvsem lastno situacijo. Kljub temu, da je še danes jasno, da ena država, ena vlada ne more zajeziti »poplave«, kateri je izpostavljena celotna EU,« poudarja Tea Rezelj.

Svari pred tem, kar bosta prinesli prihodnja jesen in zima, saj se zdi, da se Evropa ni ničesar naučila, zaradi tega bomo vsi soočeni s še bolj trdo realnostjo. »V naši državi so bili sprejeti nekateri ukrepi »na prvo žogo« – samo, da se je nekaj le sprejelo. Brez treznega razmisleka. Tudi zaradi tega bomo še čutili posledice. Za tiste, ki smo preživeli prvi val, je v tem trenutku zelo pomembna likvidnost, zavarovanja, garancije. In tu bi morala vlada postaviti pred dejstva tudi zavarovalnice in banke, da morajo biti podpora in ne rabelj gospodarstvu,« meni sogovornica.

V Radeče papir novi in Muflonu pričakujejo, da bo energetsko intenzivni industriji tudi v naslednjem obdobju z ustreznimi ukrepi pomagala vlada. Tudi oni opozarjajo na neenotnost znotraj EU: »Ugotavljamo, da so ukrepi slovenske vlade manj učinkoviti kot ukrepi drugih vlad, zato pričakujemo, da se na ravni EU vzpostavijo enaki pogoji pomoči.«

Cene uvoženih proizvodov za papir in izdelkov iz papirja so bile v letu 2022 za 37 % višje kot leta 2021, v prvih dveh mesecih 2023 so te medletno še visoke (21-odstotna rast).

Pripravila Analitika GZS

Michal Zawistowski pogreša tudi izmenjavo znanja in izkušenj. »Obstaja veliko rešitev za varčevanje z energijo na različnih stopnjah vrednostne verige, vendar ni enotnega modela, ki bi ustrezal vsem. Samo na področju fotovoltaičnih (PV) inštalacij je na voljo na desetine rešitev, ki bi jih lahko uporabljali pri trenutnem poslovanju DS Smith v Sloveniji. Učenje od naših strank ali partnerjev iz GZS bi lahko pomagalo pri iskanju ustreznih rešitev, pri čemer bi delili svoje ključne ugotovitve in izkušnje po izvedbi, ter razmislek o drugih možnostih, ki bi jih lahko upoštevali. Poleg tega naši dobavitelji energije priporočajo izvajanje energetskih pregledov, ki nam lahko pomagajo prepoznati področja, na katerih lahko zmanjšamo porabo energije in stroške. Prepričan sem, da bi izmenjava perspektiv in izkušenj koristila pospeševanju zelene preobrazbe slovenskega gospodarstva.«

V DS Smith Slovenija pričakujejo v prihodnjih mesecih manjšo nestabilnost kot lansko poletje in jesen, meni generalni direktor Michal Zawistowski.

Foto: DS Smith