Shrani za kasnejše branje.
Prva letna konferenca Slovenskega centra za krožno gospodarstvo (SCKG) je pod sloganom »Povezani v krožno – od zakonodaje do dobrih praks« združila predstavnike gospodarstva, lokalnih skupnosti, raziskovalne sfere in države.
Ekipa SCKG
Konferenca je naslovila izzive, ki spremljajo prehod v krožno gospodarstvo, ter priložnosti, ki jih prinašajo nove zakonodajne spremembe, tehnološke rešitve in dostopni finančni instrumenti. Kot osrednji cilj dogodka so organizatorji navedli povezovanje malih in srednje-velikih podjetij, občin ter oblikovalcev politik v skupno razpravo o tem, kako okrepiti sodelovanje, industrijsko simbiozo in sistemsko podporo. »Ponosni smo, da smo kot vodilni akter krožnega prehoda v Sloveniji na prvi konferenci uspeli povezati tako raznolik nabor deležnikov. Le s celovitim sodelovanjem med podjetji, lokalnimi skupnostmi, komunalnimi službami, socialnimi podjetji in oblikovalci politik lahko ustvarjamo rešitve, ki resnično podpirajo prehod v krožno gospodarstvo. Današnje srečanje je pokazalo, kako pomembno je graditi mostove med različnimi sistemi, saj lahko le skupaj oblikujemo prehod, ki je učinkovit, trajnosten in dolgoročno vzdržen,« so ob uspešno zaključeni konferenci poudarili organizatorji dogodka.
Konferenco je slavnostno otvoril Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor. V kratkem video nagovoru je delil izkušnje in izzive, s katerimi se Maribor kot lokalna skupnost srečuje na poti v krožno gospodarstvo. Skoraj 100 prisotnih v dvorani sta nato pozdravila tudi predstavnika odločevalcev in gospodarstva. Mag. Matej Skočir (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) je predstavil vlogo ministrstva, ki s svojimi politikami in usmeritvami podpira podjetja pri prehodu v krožno gospodarstvo ter krepi mednarodno povezovanje. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal pa je v svojem nagovoru poudarila, da je krožno gospodarstvo edina logična pot naprej, pri čemer je izpostavila trojno planetarno krizo, izzive kritičnih materialov in potrebo po novih poslovnih modelih. Tako Skočir kot Nahtigal sta poudarila, da morajo odločevalci, gospodarstvo in lokalne skupnosti za uspešen prehod na krožno gospodarstvo uspešno sodelovati pri razvoju krožnih modelov ter da je za to potreben stabilen okvir, ki povezuje lokalno, nacionalno in podjetniško vizijo.
Prva letna konferenca Slovenskega centra za krožno gospodarstvo je pokazala, kako pomembno je graditi mostove med različnimi sistemi za trajnosten prehod. Foto: ekipa SCKG
Kritični materiali, reciklaža in vloga SCKG
Obiskovalci so lahko prisluhnili predavanju dr. Andreja Kržana (Kemijski inštitut), ki je izpostavil, da bo prihodnost plastike odvisna od sposobnosti njene vključitve v zaprt materialni krog. Za to je potrebna tehnološka nadgradnja, a predvsem sistemska zasnova, ki bo omogočila kakovostne tokove sekundarne plastike.
V pogovoru so dr. Andrej Kržan, Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Jure Fišer (Surovina d.o.o.) in Matjaž Fingušt (Bran grupa d.o.o.). osvetlili ključne ovire krožnega prehoda v Sloveniji – od zakonodajnih izzivov in bremena za mala podjetja do pomanjkljive infrastrukture za reciklažo ter materialnih izzivov, pri čemer so sogovorniki poudarili tudi nujno vlogo raziskovalne sfere pri razvoju rešitev.
Uredbe, financiranje in dobre prakse
V sklopu kratkih predavanj »Krožnost, ki se splača« so govorci osvetlili konkretne spremembe, ki lahko podjetjem ustvarijo nove priložnosti. Tinkara Kopar (Zavod za gradbeništvo Slovenije) je predstavila vpliv nove EU uredbe o gradbenih proizvodih na slovensko gradbeništvo in nujnost uvajanja krožnih materialov v gradbene verige, Alenka Marovt (MGTŠ) pa je prikazala finančne instrumente za podjetja, s poudarkom na tem, da je za uspeh ključna pravočasna priprava projektov.
Sledili sta predstavitvi dobrih praks na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji. Dr. Tanja Bagar (CEROP) je pokazala, kako komunalno podjetje uvaja načela krožnosti v praksi, ter izpostavila največje izzive pri zapiranju lokalnih materialnih tokov, Ana Oštrbenk (Willy Stadler) pa je predstavila rezultate testiranj novih embalaž ter opozorila na pomen sodelovanja med proizvajalci, zbiralci in predelovalci za izboljšanje reciklažnih stopenj.
Krožni preboji na lokalni ravni
Na okrogli mizi »Krožni preboji na lokalni ravni ali kako povezati vizijo, prakso in politiko« so mag. Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje (MOPE), dr. Tanja Bagar, CEROP, Mojca Žganec Metelko, direktorica socialnega podjetja KNOF, in dr. Vito Martinčič, direktor Snage Maribor, poudarili, da se krožno gospodarstvo začne lokalno – tam, kjer nastajajo materiali, storitve in odločitve. Osvetlili so, kako lahko komunalna podjetja s svojo infrastrukturo, znanjem in lokalno vpetostjo pospešijo razvoj učinkovitih krožnih modelov in kaj še potrebujejo za večjo operativno uspešnost – od kadrovskih do zakonodajnih podpor.