S5 kot strategija konvergence: Kjer se raziskave, inovacijski ekosistem in industrijske priložnosti končno zlivajo v skupno logiko

Shrani za kasnejše branje.

Slovenija danes stoji pred vprašanjem, kako nadgraditi desetletje pametne specializacije in iz razpršenih razvojnih tokov ustvariti enotno, dolgoročno usmeritev.

Željka Kelkedi, GZS, Strateški razvoj

Vstopamo v obdobje, ko se Slovenija znova odloča o smeri svojega gospodarskega razvoja. Po desetletju izvajanja pametne specializacije, od začetnega modela S3 do trajnostne strategije S5, je jasno, da smo kot država in gospodarstvo naredili pomemben razvojni korak. Jasno postaja tudi, da naslednja faza ne bo uspešna, če bo zgolj nadaljevanje obstoječega. Mora biti evolucija – strateška, usklajena in ambicioznejša.

Slovenija ne potrebuje zgolj nove verzije S5. Potrebuje strategijo konvergence, strategijo, ki bo raziskave, inovacijski ekosistem, industrijske priložnosti in evropske megatrende združila v skupno, konsistentno in dolgoročno razvojno logiko. Namesto vzporednih procesov potrebujemo enoten razvojni tok. To je priložnost, ki jo Slovenija ima in je ne sme izpustiti.

Kaj lahko Slovenija prevzame od vodilnih regij

Najnovejši pregled Evropskega računskega sodišča (ECA) potrjuje, da je pametna specializacija postala osrednji mehanizem evropske inovacijske politike, vendar se njeni učinki med regijami še vedno močno razlikujejo. Vodilne inovatorke, kot so Baden-Württemberg, Bavarska, Danska, Švedska in Finska, so pametno specializacijo vgradile v že obstoječe in zrele inovacijske sisteme ter jo uporabljajo predvsem kot strateško usmeritev in kot pilotni mehanizem za preizkušanje novih pristopov, pogosto z uporabo sredstev ERDF za eksperimentalne projekte, ki jih njihovi nacionalni programi sicer ne financirajo (na primer bavarski projekt Hydrogen Valley South Baden).

V teh regijah je proces podjetniškega odkrivanja (EDP) močno institucionaliziran. Običajno ga vodijo posredniške organizacije oziroma organizacije podpornega okolja in grozdi, ki zagotavljajo stalnost dialoga med industrijo, raziskovalci in javnim sektorjem (na primer Bayern Innovativ). Pri močnih in zrelih inovacijskih ekosistemih je ključna prednost, da EDP ni enkraten, temveč kontinuiran proces, kar omogoča pravočasno prilagajanje prioritet in hitrejše zaznavanje tržnih priložnosti.

Slovenija je s svojim modelom SRIP-ov bliže naprednejšim regijam, saj je uspela zgraditi trajne strukture partnerstev, ki delujejo po načelih EDP in imajo pomembno vlogo pri oblikovanju prednostnih področij. Hkrati pa evropski pregled opozarja, da bo naslednja generacija strategij morala vključiti bolj jasno usklajevanje med regionalnimi prioritetami in evropskimi industrijskimi politikami, saj je razkorak med pristopom bottom-up v S3 in pristopi top-down v EU še vedno izrazit.

Konvergenca, ki jo Slovenija nujno potrebuje

V razmisleku, ki je v zadnjih mesecih odmeval tako v evropskih kot domačih krogih, je dr. Peter Wostner odprl temeljno vprašanje sodobne inovacijske politike: ali naj Slovenija razvoj gradi na raziskavah ali na ekosistemu? Odgovor je presenetljivo preprost in hkrati ključen, saj obojega ne moremo ločiti. Raziskave so gorivo, ekosistem pa motor. Delujeta lahko le skupaj.

Slovenija je v zadnjem desetletju razvila oba elementa. Okrepila je raziskovalne programe in infrastrukturo, vzpostavila SRIP-e kot povezovalne strukture ter ustvarila kulturo partnerstev med industrijo in raziskovalci. Ekonometrske analize so potrdile, da se je v podjetjih, ki so sodelovala v instrumentih S5, verjetnost inovacijskega sodelovanja povečala za približno četrtino, kar je rezultat, primerljiv z najboljšimi praksami v Evropi.

Toda hkrati Wostner opozarja na tri elemente, ki Slovenijo še vedno zadržujejo pred prelomnim razvojnim preskokom: pomanjkanje voditeljstva, konsistentnosti in skaliranja uspešnih modelov. Z drugimi besedami, sistemi delujejo, vendar jih nismo nikoli zares dvignili na raven, ki bi omogočala kritično maso in dolgoročno transformacijo.

Slovenija ne potrebuje več raziskav ali več podjetniških projektov, ampak konvergenco obeh, in prav to predstavlja S5 v svoji najmočnejši obliki. Ne zadostuje nova strategija, temveč politična in institucionalna konsistentnost, koherentna koordinacija in preprečevanje ciklov ponovnega zaganjanja sistemov.

Institucije, ki vodijo razvojne preboje v EU

Evropske analize pametne specializacije zelo jasno kažejo še eno pomembno lekcijo. Najuspešnejše države in regije imajo skoraj brez izjeme močno, stabilno in profesionalno vmesno institucijo, ki povezuje podjetja, raziskovalce, podporno okolje, regionalne strukture in evropske verige vrednosti. Na Finskem, na primer, to vlogo opravljajo ekosistemi Business Finland, na Danskem mreža inštitutov GTS, v Nemčiji mreža Fraunhofer skupaj s klastrskimi agencijami (na primer Bayern Innovativ), na Nizozemskem pa platforma Topsectoren.

To niso projektne pisarne ali začasne strukture, temveč institucije z mrežo, članstvom, zgodovinskim spominom in stabilnostjo ter z zmožnostjo preživetja političnih ciklov.

V Sloveniji to vlogo že danes opravlja Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z mrežo strateških razvojno-inovacijskih partnerstev. GZS je edina organizacija z neposrednim in sistematičnim stikom z industrijo, hkrati pa predstavlja infrastrukturo in domovanje SRIP-ov. Pozna podjetja vseh velikosti, razpolaga s kadri in kompetencami za povezovanje sektorjev, regij in verig vrednosti ter predstavlja institucionalno stalnico v sistemu, ki se sicer pogosto spreminja v kratkih razvojnih ciklih. Če želimo stabilnost in kontinuiteto pametne specializacije, mora biti GZS prepoznana kot hrbtenica nove strategije S5 in ne kot njen dodatek. To ni notranje politično sporočilo, temveč evropski standard.

Hkrati pa se spreminja tudi širši kontekst pametne specializacije. Slovenija je svojo strategijo zgradila na sektorjih in to je bila pravilna odločitev. Tako razmišljajo podjetja, tako delujejo SRIP-i in tako so se oblikovale verige vrednosti, ki so Sloveniji odprle vrata do številnih evropskih projektov. Vendar Evropa danes vse bolj presega klasično sektorsko logiko in se usmerja v nišne verige vrednosti, kot so napredni materiali za vodikove tehnologije, mikroelektronika za specialne aplikacije, digitalni dvojčki, mikrorobotika, elektronika za težko mobilnost ali specialni kompoziti za ekstremne razmere.

Na številnih od teh področij ima Slovenija že danes močne in pogosto globalno konkurenčne akterje. Zato vprašanje ni, ali naj opustimo sektorje, temveč kako jih nadgraditi v evropske nišne verige vrednosti, kjer nastajajo največje tehnološke in tržne priložnosti. S tem se sektorji ne razgradijo, temveč dobijo večjo globino, jasnejši fokus in evropsko pozicioniranje. Sektorji ostanejo organizacijska osnova, niše pa postanejo motor rasti.

Ko vse te elemente postavimo v skupni okvir, dobimo preprost, a močan sklep. Slovenija ima dobro raziskovalno bazo, ima napredna podjetja, ima ekosistemske strukture, ki delujejo, ima evropske priložnosti in ima institucijo, ki lahko zagotovi stabilnost. Kar ji manjka, je skupna razvojna logika – konvergenca. To pomeni, da raziskave ne tečejo ločeno od industrijskih potreb, da ekosistem ni dodatna aktivnost, temveč osnovni mehanizem, da sektorska organizacija ostaja temelj, nišne verige pa jo izostrijo, ter da država zagotovi stabilnost, gospodarstvo pa prevzame voditeljstvo.

Pametna specializacija danes ni več zgolj orodje za črpanje kohezijskih sredstev. Postaja strategija prihodnjega desetletja, v katerem bo Slovenija določila svojo vlogo v Evropi. Če bo ta vloga strateška in konsistentna, ima Slovenija vse možnosti, da iz konvergence preide v pravi razvojni preboj.

Skupna razvojna logika

• da raziskave ne živijo ločeno od industrijskih potreb;
• da ekosistem ni dodatna aktivnost, ampak osnovni mehanizem;
• da sektorska organizacija ostane, nišne verige pa jo izostrijo;
• da država zagotovi stabilnost, gospodarstvo pa prevzame voditeljstvo

Od idej do evropskih verig vrednosti

SRIP GoDigital je vozlišče slovenskega IKT-ekosistema in motor digitalnih inovacij. S povezovanjem podjetij in raziskovalcev nastajajo projekti z merljivimi učinki in vstopi v evropske verige vrednosti. Eden od prebojnih primerov je vstop podjetja Cosylab v IPCEI Tech4Cure kot prvega slovenskega neposrednega partnerja v projektih posebnega evropskega pomena.

Naslednji korak nove S5 mora biti nadgradnja instrumenta SRIP z močnim poudarkom na IKT-talentih, digitalni suverenosti in produktno usmerjenem razvoju.

Andreja Lampe, direktorica SRIP GoDigital

Krožnost kot dolgoročna konkurenčna prednost

SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo povezuje več kot sto podjetij, raziskovalnih ustanov in nevladnih organizacij. Z mednarodnimi projekti, mreženjem in razvojnim sodelovanjem je okrepil prehod v bolj krožne in trajnostne poslovne modele. Ustvarjeni so bili trdni temelji, ki jih je treba v prihodnji S5 nadgraditi z odločnejšo sistemsko podporo.

Polona Zakrajšek, SRIP Krožno gospodarstvo

Trajnostna pridelava hrane skozi sodelovanje

Primerjalne prednosti SRIP HRANA so reprezentativnost, strokovnost in odprtost za sodelovanje. Z delavnicami, konferencami, študijskimi obiski ter vključevanjem v medregijska partnerstva pametne specializacije nastajajo konkretni projekti, ki članom omogočajo trajnostni in inovacijski razvoj.

Barbara Rupnik, koordinatorka SRIP HRANA

Kompetence kot jedro industrije 4.0 in 5.0

V grozdu Pametne tovarne smo zaznali hitro rastoče potrebe podjetij po novih digitalnih in tehnoloških kompetencah. Zato smo skupaj s podjetji razvili metodologijo dolgoročnega napovedovanja potreb po znanjih ter opredelili 13 ključnih profilov prihodnosti. Brošura Kompetence za tovarne prihodnosti danes služi podjetjem kot orodje za kadrovsko in razvojno načrtovanje ter izobraževalnim ustanovam kot podlaga za prilagajanje programov.

Andreja Hlišč, SRIP TOP

Napredni materiali kot nosilci industrijskega preboja

V okviru SRIP MATPRO danes deluje celovita vrednostna veriga 18 partnerjev in 14 razvojno-raziskovalnih projektov, osredotočenih na zeleni prehod in dvig kakovosti življenja. Med najvidnejše rezultate sodijo nova visoko trdna jekla, energetsko učinkovita orodna jekla, novo reciklirano aluminijevo zlitje ter inovativni magnetni materiali z do 40 % večjo učinkovitostjo. Skupni projekti jasno dokazujejo, da povezovanje znanosti in industrije vodi v produkte z globalnim potencialom.

Tjaša Polc, SRIP MATPRO

Lesena gradnja kot vzvod zelenega prehoda

SRIP PSiDL je s skupnim razvojnim projektom Dom24h 12 partnerjev pokazal, kako lahko povezovanje industrije in znanja rodi vrhunske trajnostne rešitve. Vzorčni objekt dokazuje, da lahko sodobna lesena gradnja, podprta z zelenimi tehnologijami, hkrati zagotavlja bivalno ugodje in pomembno prispeva k zniževanju emisij CO₂.

Za leto 2026 SRIP v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS načrtuje izgradnjo štirih lesenih blokov z vzorčnim stanovanjem kot referenčnim primerom za trg.

Igor Milavec, SRIP PSiDL

Digitalna mobilnost se začne pri prostoru

Naš uspeh temelji na povezovanju digitalnih rešitev z urbanističnim načrtovanjem in zgodnjm vključevanju vseh deležnikov. Pametna mobilnost brez premišljenega prostora vodi v kaos. Naslednji korak je celovita integracija digitalnih rešitev z načrtovanjem prostora za trajnostno in funkcionalno mobilnost.

Tina Logar, SRIP PMiS

Foto: Tadej, Kreft, osebni arhiv