Sadjarji za tehnološki preboj v sektorju

Shrani za kasnejše branje.

Člani Združenja za sadjarstvo opozarjajo na številne izzive, ki v zadnjih letih pestijo sektor. Nujno bo učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in večja stabilnost.

Dr. Vesna Miličič, GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

V Sloveniji na 1.905 ha intenzivnih nasadov jablan v normalnih letih pridelamo 50.654 ton jabolk s povprečnim hektarskim pridelkom 26,6 tone na ha. Po mnenju slovenskih sadjarjev je ta prenizek in ga je potrebno nujno povečati z ustreznimi tehnološkimi ukrepi. V primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami je jabolko še vedno na prvem mestu po količini pridelave in s tem predstavlja najpomembnejšo sadno vrsto v Sloveniji.

Slovenija je s svojo lego odlična država za pridelavo jabolk, saj leži na stičišču treh podnebij. Hladne noči in topli dnevi v ključnih sadjarskih regijah zagotavljajo, da jabolka razvijejo izrazito aromo in intenzivno barvo. Ta edinstvena geografska lega in bogata tradicija gojenja omogočata pridelavo visoko kakovostnih in okusnih jabolk.

Po podatkih članov Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij letošnji tržni pridelek jabolk v Sloveniji zaradi spomladanske pozebe in delno tudi suše znaša skromnih 24.500 ton, kar predstavlja več kot 40-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom. Statistični urad RS je v 2024 zabeležil le 27-odstotno samooskrbo s sadjem.

Po podatkih Freshfel Europe v Sloveniji v povprečju zaužijemo 281 g sadja in zelenjave na dan, kar je 70 g manj od povprečja EU in 120 g manj od priporočila svetovne zdravstvene organizacije. Slovenci pojemo največ jabolk sorte Idared, Gala in Zlati delišes.

Združenje za sadjarstvo pri GZS –Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij združuje osem sadjarskih podjetij: Darsad d.o.o., Evrosad d.o.o. Krško, Meja Šentjur d.d., Mirosan d.o.o., Sadjarstvo Blanca d.o.o., Sadjarstvo Ormož d.o.o., Sadjarstvo SLOM d.o.o., Sadjarstvo Šilec, Štajerc d.o.o. in KGZ Sava z.o.o.. Člani Združenja so tudi kmetje. Pridelava jabolk članov Združenja je v letu 2024 potekala na 558 ha površin (29 % od vseh intenzivnih nasadov jablan), skupaj pa so pridelali 18.740 ton jabolk (37 % od vsega pridelka jabolk v intenzivnih nasadih). Povprečen hektarski pridelek članov Združenja je bil 33,6 tone na hektar.

Za prihodnost slovenskega sadjarstva je nujno učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam, obladovanje tveganj in večja stabilnost.

Prve ocene pridelka, ki jih je predstavilo Svetovno združenje pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA), poročajo, da je celotna evropska pridelava jabolk (10,5 milijona ton) pod večletnim povprečjem, predvsem zaradi hudih pozeb, toče in močnega deževja v Bolgariji, Latviji, Litvi, Romuniji, na Poljskem in Madžarskem. V Turčiji letos zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov beležijo za 39 % nižji pridelek jabolk. Pričakovana pridelava jabolk v svetu v letu 2025 je 65,4 mio ton, od tega jih pridela Kitajska 58, EU 16 in ZDA 8 odstotkov.

Foto: Depositphotos

Člani Združenja za sadjarstvo opozarjajo na številne izzive, ki v zadnjih letih pestijo sektor, od posledic podnebnih sprememb, ukinjanja fitofarmacevtskih sredstev, nestabilnih razmer na trgu in pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja. Izpostavljajo, da je za prihodnost slovenskega sadjarstva nujno učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in večja stabilnost. Za tehnološki preboj sektorja je nujna ciljana politika ukrepov za sadjarstvo, pospešena izgradnja namakalnih in oroševalnih sistemov ter boljše in trdnejše povezovanje strokovnega znanja s pridelovalno prakso. Potrebna je tudi posodobitev tehnologij skladiščenja pridelka za zagotavljanje kakovostnega pridelka skozi celo leto.

Proaktivnost sektorja v učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam kažejo naslednji podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je z mrežo proti toči in drugimi vrstami zaščitnih mrež pokritih 1.478 ha intenzivnih sadovnjakov (33 %), od tega 975,48 ha (66 %) intenzivnih nasadov jablane. Namakanih je 951 ha intenzivnih sadovnjakov (21 %), od tega je oroševanih 230 ha (5 %). Namakanih nasadov jablan je 471 ha, oroševanih pa 106 ha nasadov jablan.

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, poudarja: »Naša zaveza je potrošniku zagotavljati vrhunski, lokalno pridelan sadež po dostopni ceni. Za to slovenski sadjarji potrebujemo primerljive pogoje pridelave z našimi konkurenti. V drugih državah EU imajo na primer na voljo več zaščitnih sredstev kot mi v Sloveniji. Slovenski sadjarji podpiramo zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, a le ob zagotavljanju prehranske varnosti in dostopnosti učinkovitih in cenovno dostopnih alternativnih metod za varstvo sadnega drevja. Podpora EU naj vključuje sofinanciranje opreme za sodobno namakanje in oroševanje, na lokacijah, kjer to ni mogoče pa ustrezno protislansko zaščito, ki ni oroševanje, kot samostojne naložbe. Zato mora biti finančna podpora sadjarjem lažje dostopna iz naslova skupne kmetijske politike. Sadjarji nujno potrebujemo vzdržen sistem zavarovanj. V prihodnje si želimo opolnomočenja podpornih služb v sadjarstvu, s skupnim ciljem izboljšanja tehnoloških ukrepov za učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe.«

Foto: osebni arhiv

Embalaža

Deset mesecev po sprejetju Uredbe (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) se podjetja že soočajo z vprašanjem, kako bodo izpolnila stroge zahteve, ki jih prinaša nova uredba.

mag. Jana Ramuš Martini, GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Uredba o embalaži in odpadni embalaži ne uvaja le novih ciljev za zmanjšanje embalažnih odpadkov, temveč tudi spremembo paradigme pri zasnovi embalaže, ki upošteva trajnostni, funkcionalni in uporabniški vidik.

Uredba določa, da mora biti embalaža, dana na trg EU, do leta 2030 zasnovana tako, da jo je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati na stroškovno upravičen način. Uredba uvaja tudi zahteve glede minimalnih deležev reciklata v izbranih kategorijah plastične embalaže, omejitve praznega prostora pri pakiranju ter prinaša digitalni potni list embalaže, ki naj bi omogočil boljšo sledljivost snovnih tokov in večjo preglednost sestave.

Ker uredba zajema tudi embalažo, ki prihaja v stik z živili, so te spremembe še posebej pomembne za živilsko industrijo. Prehodno obdobje, ki traja do 12. avgusta 2026, omogoča podjetjem prilagoditev proizvodnje, embalažnih specifikacij in komunikacijo s potrošnikom.

Foto: Depositphotos

Potrošniki želijo preprosto in uporabno embalažo

Da bi pridobili vpogled v stališča in pričakovanja potrošnikov glede embalaže za živila, je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS v okviru projekta D4Pack sodelovala pri izvedbi kvalitativne raziskave med potrošniki v državah partnericah projekta.

Rezultati kažejo, da potrošniki najbolj cenijo enostavno rokovanje, možnost večkratnega odpiranja in zapiranja, stabilnost pri shranjevanju ter jasne in pregledne informacije o izdelku. Manj pozornosti namenjajo simbolom za ločevanje odpadkov ali podatkom o številu porcij.

Zanimivo je, da trajnostno embalažo razumejo predvsem kot praktično in dolgotrajno, ne nujno kot embalažo iz okolju prijaznih materialov. To potrjuje, da se trajnost in funkcionalnost srečata v uporabniški izkušnji – embalaža, ki jo potrošnik zlahka uporablja in ne zavrže takoj, dejansko podpira krožno gospodarstvo.

Kaj to pomeni za podjetja

Rezultati raziskave potrjujejo, da bodo morala podjetja v živilski verigi v prihodnjih letih iskati ravnovesje med zakonodajnimi zahtevami, trajnostjo in pričakovanji uporabnikov. D4Pack s svojimi rezultati ponuja konkretna izhodišča za razvoj embalažnih rešitev, ki bodo okoljsko manj obremenjujoče in hkrati potrošniku prijazne.

GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij bo ugotovitve raziskave predstavila podjetjem v okviru strokovnih dogodkov in partnerskih delavnic projekta D4Pack, s ciljem podpreti prenos rezultatov raziskave v razvoj novih trajnostnih embalaž in s tem prispevati k uresničevanju ciljev uredbe PPWR v praksi.