Shrani za kasnejše branje.
Sektor pijač je pred številnimi izzivi, povezanimi s trajnostnim upravljanjem vodnih virov in izboljšanjem okoljskega delovanja.
Dr. Petra Medved Djurašinović, GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
Posebni izziv sektorju prinaša zakonodaja, zlasti Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (Uredba SUP) in predlog Uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Opozoriti velja na omejitve, ki jih imajo sektorji žganih pijač, vina in piva glede označevanja, oglaševanja in trženja. Sektor vina pa se srečuje tudi s številnimi težavami zaradi podnebnih sprememb in zlate trsne rumenice. Pomemben vidik za mikro in majhna podjetja so finance, za katere predstavljajo spremembe v smeri trajnosti veliko finančno breme.
Okrogla miza »Trajnost. Okolje. Embalaža.«
Foto: Tadej Kreft
Zakon o varstvu okolja uvaja sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti za posamezne proizvode in s tem posledično možnost zbiranja odpadne embalaže preko kavcijskega sistema. Uredba SUP določa cilje na področju ločenega zbiranja embalaže pijač, na področju uporabe recikliranega materiala ter na področju embalaže za ponovno uporabo in opredeljuje proizvajalčevo razširjeno odgovornost in stroške smetenja ter zahteva pritrjene pokrovčke na vsebnikih za pijačo prostornine do treh litrov. Predlog Uredbe o embalaži in odpadni embalaži predvideva obveznost vzpostavitve kavcijskega sistema, opredeljuje minimalne zahteve za kavcijski sistem, predlaga prednostni dostop do recikliranih materialov, določa metodo izračuna vsebnosti recikliranega materiala. Predlog uredbe obravnava posamezne kategorije pijač glede ciljev na področju embalaže za ponovno uporabo/polnjenje, kar bi lahko vplivalo na harmonizacijo na ravni EU. Vsa ta zakonodaja zahteva številne aktivnosti in prilagoditve podjetij. Proizvajalci brezalkoholnih pijač in mineralnih vod, piva, vina in žganih pijač so zato na drugem Strateškem forumu pijač, ki ga je organizirala GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, osrednjo pozornost namenili prav trajnosti, okolju in embalaži.
Sektor pijač poudarja potrebo po zmanjševanju porabe energije in njene učinkovite rabe, nujnost prehoda na obnovljive vire energije in se zavzema za trajnostno rabo vode.
Prilagoditi bo potrebno transportne sisteme, ki bodo okolju prijaznejši in učinkovitejši ter embalažo, ki mora iti v smeri večjega zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja. Uvedba kavcijskega sistema v Sloveniji na področju embalaže pijač je nujna, če želimo doseči zastavljene cilje na področju embalaže. Potrebna je tudi sprememba ureditve na področju vodnih pravic in s tem povezanih dajatev za vodo. Poudarja nujnost večjega ozaveščanja potrošnikov in uvedbo spodbud za proizvajalce na njihovi poti do večje trajnosti.
Sektor pijač v Sloveniji povezuje 115 podjetij, ki so v letu 2022 zaposlovala 1.219 ljudi, letno ustvarijo 303 milijone evrov prihodkov od prodaje in dosegajo 84.894 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Sektor sodi med pomembnejše izvozne sektorje, saj izvozi več kot četrtino svoje proizvodnje.
Forum je gostil dva ugledna gosta iz evropskih panožnih združenj, Nicholasa Hodaca, generalnega direktorja Evropskega združenja proizvajalcev brezalkoholnih pijač (UNESDA), in Patricio Fosselard, generalno sekretarko, Evropskega združenja proizvajalcev mineralnih vod (NMWE). Z njima smo se pogovarjali o izzivih sektorja v prihodnje.
Nicolas Hodac, generalni direktor evropskega združenja UNESDA
Foto: osebni arhiv NH
Kako pomembna je za evropski sektor proizvajalcev brezalkoholnih pijač trajnost smo vprašali Nicholasa Hodaca, generalnega direktorja UNESDA.
Trajnost je v središču našega poslovanja in je z objavo zelenega dogovora EU in akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo postala osrednja prednostna naloga našega sektorja. Z vidika evropskega združenja UNESDA se trajnost nanaša predvsem na okoljsko trajnost. To vključuje vse vidike v zvezi z zbiranjem in recikliranjem naše embalaže, sisteme za večkratno uporabo embalaže pijač ter ukrepe za zaščito podnebja, ohranjanje vodnih virov in biotsko raznovrstnost. Kot del naše trdne zaveze k pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo v Evropi je naš sektor začrtal Vizijo krožne embalaže 2030, ki temelji na treh ključnih stebrih krožnosti: zbiranje, recikliranje in zmanjšanje/ponovna uporaba. V središču naše vizije je prepričanje, da je naša embalaža dragocen vir, ki nikoli ne sme končati v smeteh, saj jo je mogoče v celoti reciklirati. Zato jo je trba zbirati in reciklirati oz. ponovno uporabiti.
Kateri so glavni trendi v zvezi z embalažo, ki usmerjajo aktivnosti evropskega sektorja proizvajalcev brezalkoholnih pijač?
Evropski sektor brezalkoholnih pijač je osredotočen na to, da bi bila embalaža popolnoma krožna, kot je določeno v naši Viziji krožne embalaže 2030. Zavezani smo k izboljšanju zbiranja in recikliranja naše embalaže, da bi jo bilo mogoče v celoti reciklirati in povečati vsebnost recikliranih materialov v embalaži. To lahko v veliki meri dosežemo z dobro zasnovanim kavcijskim sistemom. Gre za enega najučinkovitejših sistemov za povečanje deleža zbrane odpadne embalaže, če je zastavljen in deluje učinkovito, hkrati pa omogoča recikliranje v sklenjenem krogu. Veseli nas, da je kavcijski sistem že vzpostavljen v 13 evropskih državah, kjer našemu sektorju pomagajo doseči deleže zbrane odpadne embalaže, ki pogosto presegajo 90 %. V prihodnjih letih bo kavcijski sistem po pričakovanjih uvedlo še več držav.
Naš sektor je bil osredotočen tudi na zmanjševanje embalaže in odpadne embalaže s ponudbo po masi lažje embalaže in zagotavljanjem inovativnih sistemov za večkratno uporabo in ponovno polnjenje, ki so primerni za potrošnike in ustrezajo njihovim navadam (na primer domači avtomati za gazirane pijače in postaje za ponovno polnjenje v trgovinah in HORECA sektorju). Ti sistemi uporabljajo malo ali nič embalaže in imajo pomembno vlogo pri doseganju naših trajnostnih ciljev. Stremimo k proizvodnji 100 % reciklabilne embalaže za pijačo in uporabi povprečno 50 % recikliranih materialov v vseh naših PET plastenkah do leta 2025. Zavezani smo tudi k doseganju vsaj 90 % zbiranja za vso našo embalažo za pijače in k uporabi PET plastenk, ki bodo do leta 2030 izdelane iz 100 % recikliranega in/ali obnovljivega materiala.
Med širšimi okoljskimi ukrepi naše industrije so pobude za razogljičenje dejavnosti, zaščito vodnih virov in ustvarjanje bolj trajnostnih kmetijskih sistemov.
Kako gledate na spremembe zakonodaje na področju embalaže in odpadne embalaže in kaj pomenijo za evropski sektor brezalkoholnih pijač?
Nobenega dvoma ni, da EU prevzema vodilno vlogo pri spodbujanju krožnosti in osnutek uredbe EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) je med najambicioznejšimi deli zakonodaje EU v zvezi s tem in hkrati tisti, ki bo z visokimi ambicijami glede zbiranja, recikliranja in ponovne uporabe embalaže pijač močno vplival na naš sektor. Evropski sektor brezalkoholnih pijač podpira takšno PPWR, ki je ambiciozna v realnih okvirjih in ki ustvarja prave vzvode za spodbujanje krožnosti embalaže pijač.
Smo pa zaradi določenih elementov v predlogu PPWR tudi zaskrbljeni, še posebej ko govorimo o ukrepih za ponovno uporabo in ponovno polnjenje. Čeprav menimo, da sta ponovna uporaba in ponovno polnjenje del rešitve za zmanjšanje embalaže in odpadne embalaže in naš sektor še naprej vlaga v rešitve za embalažo za večkratno uporabo, je potrebno ponovno uporabo in ponovno polnjenje izvajati le tam in takrat, ko je to smiselno z okoljskega, gospodarskega in potrošniškega vidika. Zato je zagotavljanje komplementarnosti med ponovno uporabo, ponovnim polnjenjem in recikliranjem absolutno ključnega pomena.
Ali so po vašem mnenju potrošniki pripravljeni na vse spremembe v zvezi z embalažo (ločeno zbiranje, vračila, kavcijski sistem …) in kako jih lahko motiviramo k bolj trajnostnim nakupovalnim navadam in potrošnji?
Po mojem mnenju so potrošniki pripravljeni na spremembe v načinu sortiranja, recikliranja in ponovne uporabe embalaže, ko jasno razumejo, zakaj so te spremembe zanje pomembne. Ključnega pomena je razviti izobraževalne kampanje, ki potrošnike spodbujajo k novim navadam uporabe in odlaganja embalaže ter nenazadnje tudi ponovnega polnjenja embalaže. Prav tako je potrebno razumeti kulturne razlike po Evropi, saj močno vplivajo na to, kako se potrošniki obnašajo in kako so odprti za spremembe.
Če pogledamo evropske države, v katerih je vzpostavljen učinkovit kavcijski sistem, so le-te odličen primer, kako je sodelovanje potrošnikov ključnega pomena za zagotavljanje uspeha tega sistema. Pokažejo, kako je mogoče potrošnike aktivno vključiti v ustvarjanje trajnostne embalaže za pijače, tako da nam pomagajo povečati stopnjo zbiranja in recikliranja naše embalaže.
Zavedamo se, da je tudi naša odgovornost, da potrošnikom ponudimo priročne rešitve, s katerimi bodo sooblikovali nove potrošniške navade. Ponujamo že inovativne sisteme za večkratno uporabo, kot so rešitve doma in na poti, ki potrošnikom omogočajo, da si sami pripravijo brezalkoholne pijače doma ali napolnijo svoje steklenice pijač na poti v restavracijah in trgovinah. Te rešitve so dobre tudi iz vidika zmanjšanja embalaže, saj porabijo malo ali nič embalaže.
Patricia Fosselard, generalna sekretarka NMWE
Foto: osebni arhiv PF
NMWE imajo dolgo zgodovino trajnostnega gospodarjenja z viri, varstva okolja in embalaže, ki jo je mogoče reciklirati. Patricijo Fosselard, generalno sekretarko NMWE, smo vprašali, ali je doseganje trajnostnih zahtev velik izziv za sektor naravnih mineralnih vod?
Zagotavljanje nepredelane vode najvišje kakovosti v luči podnebnih sprememb ob hkratnem zmanjševanju vpliva na okolje in opolnomočenju skupnosti je v središču naših aktivnosti. Na nekaterih področjih, kot sta upravljanje z vodami in naravo, nam naše znanje in bližina omogočata, da prevzamemo vodilno vlogo. Pri drugih, kot sta dekarbonizacija ali krožnost, pa bo sodelovanje z dobavno verigo in oblikovalci politik ključnega pomena. Edinstvena zahteva naravne mineralne vode je, da mora biti naravno čista že pri izviru in da po črpanju ni dovoljena predelava. Zato je varovanje virov v sodelovanju z lokalnimi deležniki ključnega pomena. Kot sektor se osredotočamo na izmenjavo znanja in najboljših praks. Poleg tega si prizadevamo potrošnike poučiti o bistvu naravne mineralne vode – izdelka, ki ga oblikuje narava in ki zahteva aktivno zaščito.
Dajatve za rabo vode so lahko v posameznih državah velik izziv, še posebej, če so diskriminatorne in če podjetja postavljajo v nekonkurenčen položaj. Kaj vi menite o tem?
Za naš sektor veljajo številni davki in pristojbine, nekateri veljajo za vse, o drugih se upravljavci in pristojni lokalni organi pogajajo bilateralno. Najpomembneje pa je, da posamezen trg zagotavlja enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja.
Kakšni so vaši glavni odzivi na predlog Uredbe o embalaži in odpadni embalaži in na katerih predpostavkah temelji stališče sektorja mineralnih vod?
Sektor pozdravlja trenutno revizijo uredbe, saj upamo, da nas bo podprla v smislu krožnosti, učinkovite rabe virov in razogljičenja. Pozdravljamo načrte za povečanje zbiranja, zlasti preko obveznega kavcijskega sistema, in spodbujanje visokokakovostnega recikliranja. Pozivamo k prednostnemu dostopu do recikliranega materiala iz naših plastenk, da bi material ohranili v sklenjenem krogu in znotraj sektorja. Upamo, da bo zakonodaja spodbudila tudi ponovno uporabo na način, ki bo izboljšal okoljski vpliv sektorja, ne da bi pri tem ogrozil preživetje podjetij, zlasti malih in srednje velikih. Delovati mora vzporedno z recikliranjem in tam, kjer je to okoljsko in ekonomsko smiselno.
Združenje Natural Mineral Waters Europe (NMWE) je zelo aktivno tudi na področju biotske raznovrstnosti. Lahko z nami delite glavne aktivnosti in načrte za prihodnost?
Številna podjetja, naši člani, so že zelo dejavni znotraj svojih območij. Zdaj je čas, da postanejo ukrepi za biotsko raznovrstnost prevladujoči trend. Prizadevamo si podjetjem zagotavljati znanje o pomembnih ukrepih in orodjih za merjenje izboljšav. Povezali smo se tudi z Mednarodno zvezo za ohranjanje narave, s katero razvijamo intervencijsko strategijo in okvir za spremljanje, da bi le-to tudi zagotovili. Do konca leta 2024 bi morali biti pripravljeni, da članom zagotovimo znanje in potrebna usposabljanja za povečanje biotske raznovrstnosti znotraj njihovih območij.
