Shrani za kasnejše branje.Sledenje odpadkom v celotni verigi omogoča tudi boljše načrtovanje in upravljanje procesov.
Barbara Perko
»Na področju ravnanja z odpadki v navezavi s krožnim gospodarstvom je sledljivost izjemnega pomena, saj omogoča spremljanje in nadzorovanje celotnega procesa ravnanja z odpadki, od njihovega nastanka predelave, recikliranja ali odlaganja. Odpadki se tako ne izgubijo v procesu, hkrati pa se ohranja njihova vrednost za možnost ponovne uporabe,« pomen sledljivosti razložijo v Strateškem razvojno-inovacijskem partnerstvu (SRIP) Krožno gospodarstvo. »Omogočeno je zbiranje podatkov o količinah in vrstah odpadkov ter njihovo sledenje v celotni verigi ravnanja z odpadki, kar omogoča tudi boljše načrtovanje in upravljanje procesov ter izboljšanje kakovosti recikliranih materialov.«
V Sloveniji se sledljivost odpadkov zagotavlja skladno s predpisi EU. »Zavezanec za ravnanje z odpadki mora zagotavljati natančno sledljivost in voditi evidence o količinah in vrstah odpadkov, ter o načinu predelave ali odlaganja. Poleg tega pa se tudi sistematično spremlja izvajanje ravnanja z odpadki z rednimi inšpekcijskimi nadzori,« pojasnijo.
Digitalne rešitve pomagajo pri sledljivosti
V krožnem gospodarstvu so velikega pomena digitalne tehnologije. V okviru SRIP Krožno gospodarstvo teče več pomembnih projektov. S področja sledljivosti odpadkov izpostavljajo dva. V projektu CircThread skupaj s partnerjem, njihovim članom Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., razvijajo programsko platformo za sledenje posameznih izdelkov skozi njihov podaljšan življenjski cikel. Omogočala bo dostop do informacij o izdelku za vse akterje v njegovem življenjskem ciklu. »Projekt ima dva glavna cilja: podvojiti življenjsko dobo gospodinjskih aparatov in zagotoviti pravilno zbiranje in recikliranje vseh gospodinjskih aparatov in ostalih električnih naprav v Evropi,« opišejo.
Informacijski sistem Ekolog je drugi projekt, delo njihovega člana, podjetja BASS. Sistem omogoča kakovostno sledenje odpadkom od njihovega izvora do končne destinacije in nadaljnje predelave. »Sistem vodi celoten pregled uporabnikov in zbirnih mest s pripadajočimi posodami, odpadki in sistemi za ravnanje z odpadnimi vodami. Omogoča tudi številne analize, poročila ter izvoze v GIS sisteme. Z izmenjavo podatkov popisov posod zagotavlja učinkovito mobilno poslovanje na terenu ter omogoča sledenje izvajanju praznjenja na kamionih,« pojasnijo.
Foto: Depositphotos
S trajnostno strategijo vplivali tudi na dobavitelje
V poslovnem sistemu Skupine Lidl uvajajo raznotere rešitve za vzpostavitev krožnega gospodarstva. »Kot trgovec imamo v primerjavi z ostalimi sektorji v okviru celotne dobavne verige velik vpliv na okolje, zlasti na začetku dobavne verige pri pridobivanju surovin. Količina odpadkov se povečuje, zato nam je cilj proizvajati za potrošnika varne, a hkrati trajnostne izdelke, kar pomeni manj plastike, več reciklatov ter čim večjo reciklabilnost izdelkov,« pravijo.
Sledljivost ohranja vrednost odpadkov za možnost ponovne uporabe.
V Sloveniji so zaradi trenutno veljavne zakonodaje omejeni z vračanjem surovin v proizvodnjo, ker niso lastniki odpadkov. S poslovnimi partnerji iščejo inovativne pristope k zmanjšanju nastajanja in boljšemu izkoristku odpadkov ter skupaj razvijajo nove krožne modele in trajnostne poslovne sinergije. »Že lani smo v Lidlu Slovenija javno podprli prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Kot smo poudarili, je zelo pomembno, da je kavcijski sistem vzpostavljen tako, da je predvsem učinkovit, transparenten in prijazen do uporabnika,« poudarjajo.
Lidl Slovenija si je skladno s skupno strategijo »REset plastic« družb Skupine Schwarz zadal zmanjšati uporabo plastičnih materialov v izdelkih lastnih blagovnih znamk za 20 % do leta 2025, zagtoviti, da bo vsa plastična embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk izdelana tako, da jo bo mogoče v največji možni meri reciklirati, in da bo v embalaži lastnih blagovnih znamk uporabljeno vsaj 25 % reciklata. Konec leta 2021 se je na ravni družb Skupine Schwarz uporaba plastike v embalaži lastnih blagovnih znamk v povprečju zmanjšala za 18 %, sočasno pa se je povečala uporaba recikliranega materiala: v embalaži lastnih blagovnih znamk je bilo konec leta 2021 že 14 % reciklata. To jim ne bi uspelo brez sodelovanja z dobavitelji, kjer v okviru Lidlovih lastnih blagovnih znamk sodelujejo pri nastanku izdelka od začetka do konca (vključno s sestavinami, embalažo ipd.).
Cilje so transparentno objavili in jih zainteresirana javnost lahko enostavno spremlja. Od dobaviteljev pričakujejo, da dosledno upoštevajo vse njihove zahteve. »Posledično tudi sami iščejo in izbirajo bolj družbeno odgovorne poddobavitelje v okviru svojih dobavnih verig,« so prepričani. »Z dobavitelji sodelujemo tudi na področju podnebnih sprememb, kjer si želimo zmanjšati naše izpuste pri poslovanju v dobavni verigi. Družbe Skupine Lidl si prizadevajo, da bi se dobavitelji, ki so odgovorni za 75 % izpustov z izdelki povezanih emisij obsega 3, do leta 2026 zavezali podnebnim ciljem v skladu z merili pobude Science Based Targets (SBT). Od dobaviteljev v Sloveniji bodo tako k SBT preko Lidla Slovenija pristopili v Perutnini Ptuj,« pravijo.
Izbirajo dobavitelje, ki so družbeno odgovorni v okviru dobavnih verig.
Prevzemajo odgovornost za celoten življenjski cikel izdelkov
Trajnostnim ciljem sledijo tudi številni proizvajalci. Blagovna znamka Donat je svoje trajnostne cilje, prizadevanja in rezultate prizadevanj predstavila v prvem samostojnem trajnostnem poročilu blagovne znamke Donat. »Prevzemamo trajnostno odgovornost za celoten življenjski cikel naših izdelkov, za katero smo izdelali LCA (Life Cycle Assessment) analizo za vsa pakiranja Donat. Naša prizadevanja za trajnostno poslovanje širimo tudi na naše dobavitelje, obenem pa posebno skrb namenjamo ravnanju z odpadno embalažo,« je ob objavi prvega trajnostnega poročila blagovne znamke Donat povedala Darja Teržan, izvršna direktorica poslovnega področja Donat v Atlantic Grupi.
Skupaj s patnerskim podjetjem Alpla, ki zanje proizvaja 100 % rPET predoblike, so se uspešno vključili v sistem krožnega gospodarstva, saj se ponovno uporabi embalažo, ki bi sicer predstavljala odpadni material. S tem je Donat (v primerjavi z »virgin« PET materialom za izdelavo plastenk) ogljični odtis zmanjšal za 90 %.
Od dobaviteljev pričakujejo, da jim posredujejo informacije, ki so pomembne za upravljanje celostnega življenjskega kroga izdelka in storitve. Zagotavljajo, da nenehno iščejo in izbirajo dobavitelje, ki lahko dokažejo, da so njihovi proizvodi in storitve skladni z vsemi merili trajnostnega razvoja.