Shrani za kasnejše branje.
Gospodarska slika v prvem polletju v Sloveniji je šibka in pod pričakovanji (1,4 % medletna rast BDP). Predvsem v drugem četrtletju je stagnirala potrošnja gospodinjstev in investicije, kar se je prevedlo v skromno rast BDP v primerjavi s predhodnim (+0,2 %) četrtletjem.
Darja Močnik, Analitika GZS
Avgustovsko razpoloženje v gospodarstvu v Sloveniji (+1,2 o.t. na -1,7 o.t.) se je tako na mesečni kot na letni ravni nekoliko izboljšalo. Slednje se lahko hitro spremeni, saj slovenski največji izvozni partnerji (po dodani vrednosti v izvozu) še naprej poročajo o slabši gospodarski klimi nemških podjetij (avgusta je kazalnik upadel na 86,6 točke), kjer je bil upad kazalnika izrazitejši v predelovalnih in tudi storitvenih dejavnostih.
Območje evra kaže znake okrevanja, Nemčija pa še naprej šibka
Območje evra je začelo leto z rastjo na pričakovanju, saj je rast BDP v prvem in drugem četrtletju pozitivno presenetila, predvsem zaradi rasti v storitvah, povezanih s prostim časom. Okrevanje sicer zavira ponoven obrat navzdol v industriji. Nedavni anketni PMI podatki so skladni z upočasnjevanjem rasti, razen skoka v francoskih storitvah, kar je povezano z olimpijskimi igrami. Avgustovska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra (51,2) nakazuje na nekoliko hitrejšo rast aktivnosti (50,2 v juliju), ki je bila najizrazitejša v zadnjih treh mesecih, pri čemer ni bilo zabeleženega padca aktivnosti v zadnjega pol leta. Na ravni trimesečnih drsečih sredin, ki je po vsebini pomembnejši indikator, je rast aktivnosti najnižja v zadnjih štirih mesecih in nakazuje na zastoj pri okrevanju razpoloženja. Nizko je ostalo zlasti razpoloženje v industriji (45,6), ki je bilo na osemmesečnem dnu, medtem ko se je razpoloženje v storitvah zvišalo z julijskih 51,9 na avgustovskih 53,3, kar je najvišja raven v zadnjih štirih mesecih. Indeks tekoče industrijske proizvodnje je ostal nespremenjen pri 45,7, kar je eden od največjih letošnjih padcev. Nova naročila so upadla tretji mesec zapored, še posebej izrazito v predelovalni dejavnosti, kjer so upadla najbolj po koncu leta 2023. Izvozna naročila so upadla najbolj po februarju 2024. Optimizem glede prihodnje rasti poslovanja je bil avgusta najnižje v letu 2024. K siceršnjemu izboljšanju razpoloženja je na mesečni ravni prispevala zlasti vrnitev k rasti aktivnosti v Franciji (z 49,1 na 52,7), zlasti zaradi močnega odboja v storitvenem sektorju (iz stagnacije na 55). V slednjem je prišlo do najvišje rasti po 2. četrtletju 2022, kar je posledica povečanega izvoza turističnih storitev zaradi izvedbe olimpijskih iger. V Nemčiji (48,5) se je medtem padec poglobil in bil največji v zadnjih petih mesecih. Rast ostaja prisotna v nemškem storitvenem sektorju, medtem ko se v industriji nadaljujejo poglobljeni padci.
Proizvodnja se krči
Vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila v prvem polletju 2024 za 2,9 % nižja kot v enakem obdobju lani, kar sovpada z 2,4-odstotnim padcem porabljene električne energije med poslovnimi subjekti v tem obdobju. K padcu je prispevala za četrtino nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter 0,2-odstoten padec v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 14,3 %. Podatki o industrijski proizvodnji so v zadnjem času sicer manj zanesljivi, še zlasti ob tehničnih težavah v navezavi na obdelavo podatkovnih serij. Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, podatki kažejo, da je v prvem polletju 2024 glede na enako obdobje predhodnega leta proizvodnja porasla zgolj pri srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodih (za pol odstotka). V srednje visoko tehnološko zahtevnih proizvodih je bila izmerjena stagnacija rasti proizvodnje. Do ponovne vrnitve k padcem je v 2. četrtletju (-6,2 %; Q1 2024: +2,3 %) prišlo v visoko tehnološko zahtevni proizvodnji (zdravila, elektronika), kjer je bil polletni padec dvoodstoten. Prav tako je bil padec prisoten v nizko tehnološko zahtevni proizvodnji (-1,7 %), kjer je po minimalni rasti v 1. četrtletju prišlo do padca v 2. četrtletju (-3,5 %). Pogled na dinamiko po oddelkih v predelovalnih dejavnostih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, niso prilagojeni za sezono in koledar) razkriva, da je bil polletni padec največji v proizvodnji tekstilij (za šestino), proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (-14,6 %), v proizvodnji usnja ter popravilih in montaži strojev (obe za desetino). Za slabi dve petini je medtem porasla proizvodnja oblačil, za 14,5 % proizvodnja drugih vozil in plovil. V proizvodnji kovin je bila 6-odstotna rast in v proizvodnji kovinskih izdelkov 3,5-odstotna rast, pri čemer se je ta na četrtletni ravni pri obeh več kot podvojila.
Znižanje cen industrijskih proizvodov
Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so julija letos mesečno ostale nespremenjene, njihovo medletno zniževanje se je še nekoliko upočasnilo (–1,9 %). Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji so v prvih sedmih mesecih 2024 upadle za 2,4 % glede na enako obdobje leta 2023, pri čemer so te na letni ravni upadale v vseh mesecih. Julijski 2-odstoten padec cen je bil sicer najmanjši v 7-mesečnem obdobju. V oskrbi z električno energijo, plinom in paro so cene upadle za 13,7 %, kar pripisujemo nižjim cenam energentov, še zlasti veleprodajnih cen električne energije v regiji. K padcu so prispevale še predelovalne dejavnosti (-2 %), na padec katerih so vplivali ugodnejši zakupi energentov, pomanjkanje naročil in nizko izvozno povpraševanje. Padec cen je bil izrazit v dejavnosti proizvodnje kovin (za šestino), do česar je prišlo kljub skromni rasti svetovnih cen kovinskih surovin, proizvodnji papirja (-7,6 %) in proizvodnji usnja (-5,8 %), medtem ko so te najhitreje naraščale v proizvodnji pijač (+6,7 %) in oblačil (+6,2 %). Rast cen je bila medtem zaznana v oskrbi z vodo (+5,2 %) in rudarstvu (+2 %). V proizvodnji živil so cene upadle za 1,2 %, kar pripisujemo padcu svetovnih cen kmetijskih surovin.
Padci opravljenih gradbenih del po dveh letih močne rasti
Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bila v prvi polovici leta 2024 za 7 % nižja glede na enako obdobje leta 2023. Z izjemo februarja so bili letni padci prisotni v vseh ostalih mesecih prve polovice leta, najizrazitejši padec je bil prisoten v juniju (-19 %). To pripisujemo tudi zakasnelemu učinku težav s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, ki jih je bilo v 1. polovici leta za slabo šestino manj. Desetinski padec je bil prisoten pri gradnji stavb, od tega petinski pri gradnji stanovanjskih stavb in zmernejši, 2,7-odstotni padec pri gradnji nestanovanjskih stavb (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Gradnja inženirskih objektov je bila manjša za 7,6 %, ob nižjih investicijskih izdatkih državnega proračuna in občinskih proračunov. Vrednost specializiranih gradbenih del je bila nižja za 5,1 %. V 2. četrtletju 2024 je namreč v vseh kategorijah opravljenih gradbenih del prišlo do nepričakovane poglobitve padcev, pri čemer je bil prisoten kar četrtinski padec stanovanjske gradnje, kar je bil največji padec v več kot štirih letih in primerljiv s padcem v 1. četrtletju 2020. Desetinski četrtletni padec gradnje inženirskih objektov je medtem celo presegel 9-odstoten padec iz 2. četrtletja 2020.
V nemški industriji se nadaljujejo poglobljeni padci.
Nižjo vrednost opravljenih del pa so spremljale višje cene storitev v gradbeništvu v drugem četrtletju 2024, ki so zrasle za 2,3 % v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2023. Najbolj so se podražile storitve v dejavnosti specializirana gradbena dela (za 3,8 %), najmanj pa pri gradnji stavb (za 0,4 %). Cene storitev pri gradnji inženirskih objektov so se dvignile za 2,3 %. Med specializiranimi gradbenimi deli so se najbolj podražile storitve pri pripravljalnih delih na gradbišču (za 4,2 %), najmanj pa v dejavnostih zaključna gradbena dela ter krovstvo in druga specializirana dela (v vsaki za 3,5 %).
Rasti prihodka storitvenih dejavnosti se umirjajo
Nominalni prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji so bili v prvem polletju leta 2024 glede na enako obdobje lanskega leta višji za 2,7 %. Junija je rast na letni ravni dosegla 2 % in se postopno rahlo ohlaja. K rasti nominalnih prihodkov je v prvem polletju prispevalo 8,8-odstotno povečanje v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu. Sledi rast v IKT dejavnostih (+8,3 %), k čemur je prispevala izjemna rast na oddelku računalniškega programiranja (za 14 %), na letni ravni pa se rast umirja (+5,3 %). V strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih so beležili enoodstotno zmanjšanje nominalnih prihodkov, h kateri je v največji meri prispevalo za četrtino oglaševanje in raziskovanje trga, kjer se je letni padec prodaje nekoliko zmanjšal (-16 %). Na letni ravni se zmanjšuje tudi prodaja v arhitekturnem in tehničnem projektiranju (-11 %), kar je posledica slabše gradbene aktivnosti in tudi v drugih strokovnih in tehničnih dejavnostih (-17 %), ki pa sicer v prvem polletju glede na enako obdobje lani še beležita rahlo rast prihodkov. Podjetniško in poslovno svetovanje ter pravne in računovodske dejavnosti pa ta čas beležita višje rasti prihodka (prvi za 12 %, drugi za 7 %). Prihodki so upadli tudi v prometu in skladiščenju (-2,2 %), kjer pa je bil prihodek junija na enaki ravni kot junija lani, k čemer je prispeval padec v kopenskem prometu (-3,2 %) ter pošti in kurirskih dejavnostih (-1 %), v ostalih pa je bila zabeležena rast. V prvem polletju je bil prihodek nižji v skladiščenju (-2 %) in v kopenskem prometu (-3,8 %), medtem ko je bila visoka rast prisotna v zračnem prometu (za polovico), vodnem prometu (+26 %) ter v poštni in kurirski dejavnosti (+4,7 %). Padec v prometu v manjši meri izvira iz deloma manjšega obsega prometa in v večji meri iz medletnega padca cen prevoznin, na kar vpliva šibko povpraševanje po transportnih storitvah iz industrije. Padci slednjih so bili sicer prisotni zlasti v Nemčiji in Avstriji, kar sovpada tudi z manjšim slovenskim izvozom transportnih storitev v prvih šestih mesecih.
Gostinstvo in tehnične dejavnosti vodijo v rast cen storitev
Storitve pri proizvajalcih v Sloveniji so se v 1. polletju 2024 podražile za 3,4 % glede na enako obdobje leta 2023, pri čemer je letna stopnja rasti cen v 2. četrtletju dosegla 3,2 %, kar je najnižja rast v zadnjih treh letih. Rast cen ostaja povišana glede na 5-letno obdobje (2015-2019; +1,3 %) predvsem zaradi naraščanja stroškov dela, ki v delovno intenzivnih storitvah predstavljajo pomembno stroškovno komponento. Nadaljnji upad stopenj rasti je pričakovan zaradi umirjanja rasti plač. Po posameznih področjih storitvenih tržnih dejavnosti so se cene v 1. polletju najbolj dvignile v gostinstvu (+7 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+3,8 %), poslovanju z nepremičninami in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (oboje +3,3 %), prometu in skladiščenju (+3 %), kjer so porasle v vodnem prometu (za petino) ter v poštni in kurirski dejavnosti (za desetino), medtem ko so upadle v zračnem prometu (za šestino). V kopenskem prometu so cene porasle za 1,7 %, od tega v 2. četrtletju za odstotek, kar je najmanj po 1. četrtletju 2021 in odraža manjše povpraševanje po transportnih storitvah ob skromnejši industrijski proizvodnji. K 2-odstotni rasti cen v IKT dejavnosti je prispevalo povišanje cen v radijski in televizijski dejavnosti (+6,8 %), zlasti v televizijski dejavnosti in računalniškem programiranju (+3,6 %).
Brezposelnost ostaja najnižja v več kot zadnjih treh desetletjih
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v juniju upadla za 0,1 o. t. in je bila najnižja v zadnjih 15 letih, odkar se izvaja meritev. Po anketnih podatkih je bilo brezposelnih približno 32 tisoč oseb (za tisoč manj glede na maj), starih med 15 in 74 let, od tega 46 % moških in 54 % žensk. Ob koncu junija je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 43,4 tisoč brezposelnih oseb, kar je 1,6-odstotni mesečni padec, ki je sezonsko povsem običajen. Število zadnjih je bilo najmanjše po juniju 1990, kar ob prisotnem negativnem naravnem prirastu prebivalstva odraža zlasti strukturno pomanjkanje delovne sile. Julija je bilo medletno število brezposelnih nižje za 6,1 %. V prvih sedmih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo, podobno kot v prejšnjih letih, nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.
Potrebe po delovni sili v prvi polovici leta naraščale
Število delovno aktivnih oseb se junija tekoče ni povečalo, medletna rast je bila (1,2 %) malenkost nižja kot v prvih petih mesecih. V juniju je bilo v Sloveniji okoli 946,3 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo nekaj več kot 843,7 tisoč zaposlenih in 102,6 tisoč samozaposlenih. Letošnji pospešek medletne rasti je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. V prvem polletju 2024 je bilo povprečno število delovno aktivnih medletno višje za 1,3 % (+12,4 tisoč oseb) v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največji porast delovno aktivnih je bil v tem obdobju prisoten v gradbeništvu (+4,6 tisoč oseb; +6 %), v dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, tudi zaradi vključitve v tujino napotenih gradbenih delavcev, zaradi metodoloških sprememb. Tri četrtine rasti pri slednjih je izviralo iz specializiranih gradbenih del. Po rasti sledi zdravstvo in socialno varstvo (+1,9 tisoč; +2,6 %), od tega zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu brez nastanitve, IKT dejavnosti (+1,4 tisoč; +4,4 %), v izobraževanju (+1,4 tisoč; +1,8 %), v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+1,2 tisoč; +2 %). V dejavnosti z največjim številom zaposlenih, predelovalnih dejavnostih, je število zaposlenih poraslo za 180 oseb oz. za 0,1 %. K temu je prispevala rast v proizvodnji kovinskih izdelkov (+1,6 tisoč; +4,5 %), kar sovpada z rastjo proizvodnje kovinskih izdelkov, popravilih in montaži strojev (+1,5 tisoč; za šestino več) in farmaciji (+800 oseb; +7,7 %). S padci zaposlenih so se soočali v proizvodnji električnih naprav (-650 oseb; -3 %), proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (-600 oseb; za desetino), proizvodnji motornih vozil -(550 oseb; -3,4 %) in proizvodnji pohištva (-500 oseb; za desetino). Opaznejši padec je bil prisoten še v kmetijstvu (-700 oseb; -2,8 %) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (-250 oseb; -1,4 %).