Shrani za kasnejše branje.
V letu 2023 so v Sloveniji bioplinarne po podatkih SURS predelale 233.000 ton odpadkov. Njihovo poslovanje v prihodnje je ogroženo, saj bi bilo treba posodobiti metodologijo in podaljšati obstoječo podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz OVE, vzpostaviti obratovalne podpore za biometan in investicijske podpore za nadgradnjo obstoječih bioplinarn za proizvodnjo biometana, je bilo osrednje sporočilo dogodka »Poslovni krogotok: Od odpadkov do energije«, ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Sekcija proizvajalcev bioplina na svetovni dan zemlje.
Nina Križnik in Tjaša Bedenk, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Predelava in obdelava organskih odpadkov, proizvodnja bioplina za proizvodnjo električne energije in toploto za daljinsko ogrevanje ter krožno gospodarstvo, ki skozi proizvodni proces proizvaja visoko kakovostno organsko gnojilo digestat, je le nekaj najpomembnejših funkcij, ki jih izvajajo bioplinarne.
V Sloveniji so proizvajalci bioplina povezani v Sekcijo za proizvodnjo bioplina. Ta povezuje štiri podjetja, ki upravljajo skupno s sedmimi bioplinarnami v Sloveniji, ki imajo večinski tržni delež. V Sloveniji proizvodnje biometana še nimamo, iz bioplina pa trenutno proizvedemo približno 87 GWh električne energije.
Potrjen program NEPN (Nacionalni energetsko podnebni načrt) med OVE vključuje tudi bioplin in biometan. NEPN ima smele načrte, saj predvideva 10 % obnovljivih plinov do leta 2030. Velik potencial surovine za bioplinarne je gozdno lesna biomasa, ki danes neizkoriščena ostaja v gozdovih.
Udeleženci okrogle mize so razpravljali o pomenu bioplinarn. Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Po besedah dr. Tatjane Zagorc, direktorice GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, bi imela Slovenija brez bioplinarn več kot 100 tisoč ton nepredelanih organskih odpadkov, kar bi ogrožalo javno zdravje ljudi, varstvo okolja in varstvo voda. Odrekli bi se 87 GWh električne energije, toplotnemu ogrevanju bolnišnic in naselij, kmetijstvo pa bi bilo prikrajšano za 100 tisoč ton digestata, visoko kakovostnega organskega gnojila.
Kako izkoristiti potenciale za proizvodnjo bioplina in biometana v Sloveniji, kje so ovire in zakaj so bioplinarne izjemnega pomena, so na okrogli mizi osvetlili sogovorniki iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za energijo, Biotehniške fakultete UL in predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina.
Matjaž Durič, predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, meni, da bioplinarne niso samo tehnološki obrati, saj so povezane z živimi organizmi in njihovo obdelavo vse dni v letu. Opozoril je na pomen podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE in za toploto za daljinsko ogrevanje oziroma potrebne posodobitve metodologije, saj referenčni stroški električne energije niso pravilno ovrednoteni. Nekaterim bioplinarnam se je podporna shema že iztekla, za ostale bioplinarne, ki so še vključene v shemo, pa podpora ni več ustrezna, saj je prenizka glede na stroške proizvodnje. To pa vpliva na njihovo konkurenčnost in poslovno uspešnost. Durić je poudaril tudi potencial, ki ga ima digestat, v luči uvozne neodvisnosti od mineralnih gnojil.
Sodelujoči so se strinjali, da bioplinarne opravljajo pomembno okoljsko funkcijo predelave odpadkov, iz katerih proizvajajo energijo v obliki bioplina, elektrike in biometana ter zapirajo snovni tok v povezanih podjetjih. Bioplinske naprave niso energetski objekti, ampak so del krožnega gospodarstva v kmetijstvu, ki je močno povezan z lokalno skupnostjo in tehnologijami. Digestat kot stranski proizvod je ob pravilni uporabi odlično mineralno gnojilo, je pa zaradi velike količine vode manj primeren za večje transportne razdalje. Opozorili so na neusklajenost zakonodaje, ki v lokalnem okolju onemogoča zbiranje organskih odpadkov s kmetij in njihovo proizvodnjo v skupni bioplinarni. Še zlasti v lokalnih okoljih in lokalnih skupnostih, kjer je dovolj surovine, je smiseln razvoj bioplinarn, ki zagotavljajo potrebe po energiji za ožja lokalna območja.
Poudarili so pomen obnovljivih virov plinov tudi z vidika izvajanja NEPN. Država v predlogu Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije vzpostavlja nove podporne sheme za električno energijo in pline iz obnovljivih virov energije. Podporna shema naj bi omogočala naložbeno podporo in obratovalno podporo tako za bioplin kot biometan. Za proizvajalce je pomembno, da se podporna in investicijska shema ne izključujeta. Poudarili so pomen sodelovanja različnih resorjev tako pri oblikovanju zakonodaje, kot pri razvoju tehnologij in znanja na tem področju.