Shrani za kasnejše branje.
Razkorak med načrti Slovenije na področju digitalizacije in dejanskim stanjem je ogromen. Ključni težavi ostajata digitalizacija malih in srednjih podjetij ter pomanjkanje IKT strokovnjakov.
Barbara Perko
Iz letnega Poročila digitalnega desetletja za leto 2024, ki ga je objavila Evropska komisija, je razvidno, da je stanje na področju digitalizacije v Sloveniji alarmantno. GZS–Združenje za informatiko in telekomunikacije opozarja, da smo padli močno pod povprečje Evropske unije. To nas lahko dodatno skrbi, če vemo, da EU na področju digitalizacije zaostaja za ZDA.
Poročilo se je osredotočilo na štiri področja digitalnega gospodarstva in družbe, in sicer na digitalne kompetence, digitalno infrastrukturo, digitalno preobrazbo gospodarstva in zagotavljanje digitalnih javnih storitev. Najbolj šepamo na področju digitalizacije malih in srednjih podjetij ter števila IKT strokovnjakov.
Če je Slovenija leta 2022 še bila na 11. mestu, nad povprečjem EU in s pozitivnim trendom, se po oceni GZS-ZIT tokrat uvršča na 17. mesto. Pri večini kazalnikov je Slovenija na področju digitalizacije gospodarstva pod evropskim povprečjem, ko gre za tri kazalnike pa povsem pri repu. V zadnjih dveh letih je trend močno negativen. »Še leta 2022 je bila Slovenija na področju digitalizacije gospodarstva na 9. mestu v EU, in s tem precej nad povprečjem EU, zdaj pa je po naši oceni na 18. ali 19. mestu. Podatek ne preseneča, saj v Sloveniji v zadnjih dveh letih podpori digitalizacije gospodarstva, še posebej MSP, ne posvečamo dovolj virov, mnogi v preteklosti uspešni instrumenti (vavčerji, razpisi P4D) že več kot dve leti stojijo, novih pa tudi ni. K temu lahko dodamo še dejstvo, da je iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) le 20 odstotkov namenjeno digitalizaciji, od tega kar približno 80 odstotkov za digitalizacijo javnega sektorja – torej minimum za gospodarstvo,« poudarja direktor GZS–Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovac.
V Sloveniji ima 78,5 odstotka gospodinjstev dostop do optike, medtem ko povprečje EU znaša 64 odstotkov.
Če je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz naslova NOO objavilo razpis za digitalizacijo velikih podjetij že leta 2022 in so projekti v teku, je za podporo digitalizacije MSP iz evropskih kohezijskih sredstev na voljo le malo denarja. Država bi morala poskrbeti za več investicij v digitalne tehnologije in digitalne kompetence zaposlenih, saj te ključno vplivajo na produktivnost in konkurenčnost. »Na področju podatkovne analitike – in podatki so ključni – smo se znašli prav na repu EU. Potrebne so naložbe v inovacije in razvoj, predvsem pa spodbude za podjetja, da vključijo digitalne rešitve, kibernetsko varnost, podatkovno analitiko in umetno inteligenco v svoje poslovne procese in razvijajo nove produkte in storitve na tej osnovi. Stanje lahko pripišemo tudi pomanjkljivemu dialogu z deležniki, ki poznajo stanje in potrebe gospodarstva,« je prepričan Šutanovac.
Nujne bi bile naložbe v inovacije in razvoj, predvsem pa spodbude za podjetja, da vključijo digitalne rešitve, kibernetsko varnost, podatkovno analitiko in umetno inteligenco v svoje poslovne procese ter na tej osnovi razvijajo nove produkte in storitve. Nujno bo tudi pospešeno izobraževanje zaposlenih za nova znanja, ki jih zahtevajo sodobna delovna mesta, tudi prekvalifikacije v digitalne poklice, ki so izjemno zanimivi.
Pristojni se na opozorila ne odzivajo
Ko gre za področje digitalnih kompetenc, je Slovenija z izjemo enega kazalnika pod evropskim povprečjem. Najslabše nam kaže na področju števila IKT strokovnjakov, kjer zasedamo 25. mesto. Trend ostaja negativen, zbornica pa že dlje časa opozarja, da je treba uvesti obvezni predmet Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole. »Slovenija je na repu evropskih držav glede uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, kar bo dolgoročno še poslabšalo naše zmožnosti in mladim otežilo enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Kot kratkoročni ukrep pa pričakujemo bistveno več podpore izobraževanju že zaposlenih,« je kritičen direktor ZIT. »Množico konkretnih predlogov smo posredovali tudi na Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje in opozarjamo, da ima Slovenija v tem načrtu velik razkorak med cilji in ukrepi, ki naj te cilje podpirajo.«
Delež podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, računalništvo v oblaku ali podatkovno analitiko, znaša v Sloveniji 44,7 odstotka, v EU pa 54,6 odstotka.
Napredek na področju digitalne infrastrukture
Po absolutnih številkah je Slovenija napredovala na šestih parametrih, na petih pa nazadovala. Merjeno glede na napredek EU pri nas napredek beležimo na področju digitalne infrastrukture, predvsem na področju mobilnih omrežij 5G, in na področju digitalnih javnih storitev za državljane. Na slednjem področju, na primer na področju eZdravja, je razivdno iz poročila.
A v GZS–Združenju za informatiko in telekomunikacije opozarjajo, da smo po njihovi oceni nazadovali tudi na tem področju glede na stanje pred dvemi leti in smo pod povprečjem EU.
Razkorak je prevelik
Digitalizacija je pot do višje produktivnosti, konkurenčnosti in trajnostnega zelenega prehoda. Poročilo jasno kaže, da nas na teh področjih čakajo težave. Če k temu dodamo še velik razkorak med cilji in ukrepi, zapisanimi v Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje, je več kot očitno, da bi bilo treba preveriti prioritete in poskrbeti za potrebne vire in ukrepe. Najbolj pereč je ravno razkorak med cilji in ukrepi na področju digitalizacije malih in srednjih podjetij ter IKT strokovnjakov.
»Slovenija je leta 2023 dosegla opazen napredek na področju e-uprave s priglasitvijo svoje nacionalne sheme e-identifikacije in visoko splošno zrelostjo e-zdravja. Kljub stalnim prizadevanjem ostajajo izzivi pri izboljševanju osnovnih digitalnih znanj in spretnosti prebivalstva, slovenska podjetja, zlasti MSP, pa zaostajajo pri uvajanju naprednih tehnologij, kot je podatkovna analitika. Vendar je država napredovala pri uvajanju omrežij 5G, vključno s pasovi 3,4–3,8 GHz, ki so bistveni za uvedbo naprednih tehnologij,« o uspešnosti Slovenije pri doseganju ciljev digitalnega desetletja piše v poročilu za leto 2024.
»Slovenija mora izboljšati svojo uspešnost pri doseganju ciljev digitalnega desetletja, da bi spodbujala konkurenčnost, odpornost, suverenost ter evropske vrednote in podnebne ukrepe.«