Shrani za kasnejše branje.
Po sedanjih trendih želijo naročniki vedno večje zasteklitve z velikimi fiksnimi okni ter panoramskimi stenami z vitkimi lesenimi okvirji.
Darja Kocbek
Ponudba lesenega stavbnega pohištva je v Sloveniji na zelo visoki ravni. Imamo bogato tradicijo in znanje, podjetja izdelujejo ena najkvalitetnejših lesenih oken na svetu, razlaga dr. Aleš Ugovšek, generalni direktor M Sore. Slovenska podjetja so po njegovih besedah v globalnem merilu zelo majhna, kar pa jim omogoča prilagodljivost. To je velika prednost, saj večina izdeluje lesena okna po meri za končnega uporabnika. Enako velja za proizvajalce montažnih lesenih hiš, ki so prav tako v samem svetovnem vrhu.
Če je bil še pred leti zelo pomemben dejavnik toplotna izolativnost oken, sta zdaj v ospredju zagotavljanje varnosti pred vlomom in ognjevarnosti. Foto: Nejc Bole
Sedanji trendi pri lesenih oknih so, da ljudje želijo imeti vedno večje zasteklitve z velikimi fiksnimi okni ter panoramskimi stenami z vitkimi lesenimi okvirji. Ni pa več tako velik poudarek na toplotni izolativnosti, kot je bil pred leti, ko so proizvajalci na tem področju dosegli zgornjo racionalno mejo. Poleg videza je zdaj več poudarka na zagotavljanju varnosti pred vlomom, v tujini tudi ognjevarnosti. To je vse pomembnejši trend v ZDA in Avstraliji, kjer se zelo povečuje požarna ogroženost. »M Sora prihaja tudi na slednji trg in tam je marsikdaj zahteva tako imenovani bushfire certifikat,« razlaga Aleš Ugovšek.
V M Sori s širšim ozaveščanjem o gradnji dvigujejo kakovost informacij in ljudem olajšajo odločitve.
V M Sori so po njegovih besedah že pred leti opazili, da so ljudje zavedeni z neobjektivnimi informacijami, ki jih preberejo na forumih, kjer pišejo laiki. S tem namenom so začeli pisati blog, na katerem si vsak lahko prebere strokovne in objektivne informacije. Pred tremi leti so ta blog nadgradili s podkastom Hiša. »Nastal je ravno iz razloga, da ne ozaveščamo samo o oknih, ampak širše o gradnji. S tem, ko ozaveščamo širše o gradnji, dvigujemo kakovost in ljudem olajšamo odločitve. Rešitve delijo strokovnjaki iz različnih podjetij in panog, na tak način gradimo skupnost različnih ponudnikov izdelkov s področja gradnje hiš. Ta podkast smo razvili tudi zato, ker nas je majhna skupinica navdušencev rekla, dajmo se učiti tudi mi, spoznavati ljudi in graditi skupnost, pri tem pa se imeti fajn,« pojasnjuje Aleš Ugovšek.
Cene materialov za okna se spet dvigujejo, zagotavljanje surovin za proizvodnjo pa trenutno ni težava. Foto: arhiv M Sora
Blog je po njegovih podatkih dobro bran, podkast pa dobro poslušan. »Že večkrat sem dobil odziv od ljudi, da jim je blog zelo pomagal in so se tudi na podlagi teh informacij odločili za naša okna. Dobili so občutek, da smo v M Sori res strokovnjaki, ki vemo, kaj delamo. V šolah ga imajo nekateri tudi za učno gradivo, ker so mnogi zapisi na njem osnovani na raziskavah,« pravi Aleš Ugovšek.
Težave se napovedujejo
Pri zagotavljanju surovin za proizvodnjo stavbnega pohištva v Sloveniji trenutno po njegovih besedah ni večjih težav, se pa napovedujejo. Les, steklo, okovje, tesnila in površinski premazi so zaenkrat normalno dobavljivi, ne more pa tega trditi za ceno teh materialov. »Smo v obdobju ponovnega dviga cen določenih omenjenih materialov, med njimi predvsem stekla, ki se bo drastično podražilo. Dobavitelji, ki so v glavnem tuji, kot razloge za podražitve v navajajo povečanje stroškov delovne sile, stroškov za energijo in povečanje stroškov osnovnih surovin, zadnji razlog pa je zmanjšanje proizvodnih kapacitet osnovnih materialov in posledično pomanjkanje polproizvodov za okna,« razlaga Aleš Ugovšek.
Trenutno zagotavljanje surovin ni težava. V prihodnje pa bi se lahko pojavilo tveganje, ali bo na voljo dovolj kakovostnega lesa za lesena okna.
Po njegovem prepričanju ni bojazni, da bi proizvajalcem stavbnega pohištva zmanjkalo dela, če bodo znali iskati priložnosti preko meja Slovenije. To pa ne pomeni, da so lahko povsem brez skrbi. Med tveganji omenja, ali bodo lahko čez 10 ali 15 let dobili dovolj kakovostnega lesa za lesena okna. Ali bo dovolj visoko kakovostne smrekovine, kakršno potrebujejo za okna ali bodo morali iskati druge alternative.
Brez tega ne bi mogli ostati konkurenčni«
Tudi Igor Milavec, direktor GZS Združenja lesne in pohištvene industrije, pojasnjuje, da je zagotavljanje surovin za slovensko lesno industrijo v glavnem dobro, a veliko niha glede na naravne nesreče. V takšnih letih posek lahko preseže 6 milijonov m3 na leto, potem pa se spet niža proti 4 milijonom m3. »
Tolikšno nihanje seveda močno vpliva tudi na oskrbo z lesom, zato iz Slovenije okrogel les izvažamo in ga tudi kar veliko uvažamo. V letu 2021 je tako uvoz hlodovine iglavcev presegel izvoz te hlodovine. Hitra rast predelave lesa v Sloveniji v obdobju 2013 in 2019, ki se v zadnjih letih nadaljuje v rangu 2,4 milijona m3, je že pokazala pomanjkanje oskrbe v nekaterih obdobjih zadnjih let. Panožni cilj je letna predelava 3 milijonov m3 lesa, ki pa bo gotovo pogojen z večjim posekom v zasebnih gozdovih. Zato aktivnosti v tej smeri že potekajo,« pravi Milavec.
Pri razvoju in proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo je med podjetji seveda razlika. »V glavnem lahko rečemo, da so uspešna pri proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo, naj si bo pri lesenih stavbah, pri stavbnem pohištvu in pohištvu. Brez tega ne bi mogla ostati konkurenčna,« pojasnjuje Igor Milavec.