Shrani za kasnejše branje.V središču 22. okoljskega dne sta bili verodostojnost podatkov in sledljivost surovin in odpadkov, izpostavljena pa je bila tudi trajnost kot način življenja. To poosebljata prvi prejemnik nagrade GZS za okoljskega trajnostnega menedžerja Slavko Zupančič iz Krke , d.d. in prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju okoljevarstva Vilma Face.
Tajda Pelicon, Ester Fidel, GZS, Korporativno komuniciranje; foto; Tadej Kreft
Na zadnji majski dan je na Brdu pri Kranju več kot 150 udeležencev prisluhnilo novostim na področju okoljskih predpisov ter razpravi o vlogi in pomenu okoljskega menedžerja.
Na okolje gledamo celovito, krožno in timsko
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je v nagovoru izpostavila nujnosti trajnostne naravnanosti družbe: »Če smo se z okoljskimi vprašanji včasih soočali parcialno, običajno po zaključku proizvodnega procesa, danes na okolje gledamo celovito, krožno in timsko. Z eno besedo trajnostno.« Ne glede na razvoj politik in znanja ugotavljamo, da so okoljska vprašanja tako kompleksna in prepletena, da nikoli nimamo dovolj podatkov ali znanja in da je sodelovanje različnih deležnikov zlato pravilo,« je še poudarila.
Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je izpostavila: »V prihodnjih mesecih se bo moralo gospodarstvo prilagoditi kar nekaj novim evropskim in slovenskim okoljskim predpisom. Spremembe napovedujejo večjo vlogo digitalizacijskih tehnologij tudi na področju okolja, predvsem z vidika obvladovanja okoljskih podatkov od državnega nivoja pa vse do posameznega podjetja. Na ravni EU sta to direktiva proti zelenemu zavajanju in uredba o embalaži in odpadni embalaži. Slednja narekuje uvedbo kavcijskega sistema za plastenke pijač in pločevinke.
V slovenskem prostoru prihajata nova Zakon o varstvu okolja (ZVO-3) in Podnebni zakon, MNVP pa pripravlja Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja. Ključno vlogo bo v prihodnosti odigrala digitalizacija ministrstev s povezovanjem podatkov različnih institucij.«
Sodelujoči na okrogli mizi Trajnostni menedžer – kader prihodnosti? so pritrdilno odgovarjali na naslovno vprašanje.
Na okrogli mizi Trajnostni menedžer – kader prihodnosti?, ki jo je vodila Ines Gergorić, GZS, so sodelovali: Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja, Ljubljanske mlekarne, prof. dr. Jožef Medved, predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, Jasmina Karba z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Maj Rožmanec, diplomant Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Vilma Fece, strokovnjakinja okoljskih tematik. Razpravljali so o trajnostnem menedžerju kot kadru prihodnosti, ki mora biti strokovnjak na svojem področju, obvladati veščine komuniciranja ter biti timski človek in delovati interdisciplinarno. Trajnostni menedžer mora biti »v prvi liniji podjetja«, zato da je lahko enakovreden vodjem drugih področij. Imeti mora toliko izvršilne moči, da bodo uprava in lastniki vedeli, da je trajnostno delovanje dobro za njih, podjetje in družbo. Imeti mora razvito vrednoto trajnosti, da jo lahko prenaša v podjetje in koordinira celo ekipo. Trajnost je namreč način življenja. Sodelujoči so izpostavili tudi pomen poštenega odnosa do okolja in odgovornosti vseh deležnikov, ne le gospodarstva.
Slavko Zupančič je prvi prejemnik nagrade za okoljskega trajnostnega menedžerja, Vilma Fece pa je prejela posebno priznanje za življenjsko delo na področju okoljevarstva.
GZS proaktivno deluje na trajnostnem področju, spodbuda bo od letos dalje tudi nagrada za okoljskega trajnostnega menedžerja. Prvo je prejel Slavko Zupančič, vodja Službe varstva okolja v Krki, tovarni zdravil, d. d., Novo mesto.
Slavko Zupančič je celotno karierno pot posvetil področju varstva okolja, na katerem deluje že petintrideset let, od leta 2001 pa je tudi vodja področja v družbi, kjer je odgovorno trajnostno ravnanje eden od temeljev poslovne in razvojne strategije. Vzpostavil je sistem vodenja v skladu z okoljskim standardom ISO 14001 in ga vsa leta uspešno vzdržuje. Aktivno sodeluje in daje pobude za stalne izboljšave in zmanjševanje vplivov na okolje, uvajanje krožnega gospodarstva, obvladovanje celotnega življenjskega cikla izdelka, učinkovito rabo energije in trajnostno upravljanje. Je tudi predsednik Sekcije za okolje in energijo pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine ter podpredsednik Sekcije za okolje pri GZS Združenju kemijske industrije.
Posebno priznanje za življenjsko delo pa je prejela Vilma Fece, ki je bila od leta 1981 do svoje zaslužene upokojitve zaposlena v Gorenju, večino časa kot direktorica področja Varstvo okolja ter varno in zdravo delo. Bila je odgovorna za razvojni in operativni del varstva okolja tako s področja proizvodov kot tudi tehnologij. Uvajala je različne sisteme vodenja v podjetju, jih razvijala, nadgrajevala in predvsem skrbela, da so živeli v praksi. S svojjim delom je odpirala vrata in kazala pot okoljskem stebru trajnostnega poslovanja, ko je še velika večina ostalih gledala od daleč in iskala svoje mesto v tem zahtevnem poznavanju in obvladovanju tematike.
Slavko Zupančič, prvi prejemnik nagrade okoljski trajnostni menedžer: Podnebne spremembe nam postavljajo nove izzive
Kaj je tisti magnet, ki vas že 35 let, torej celo karierno pot, priteguje na področju okoljevarstva?
Delo na področju varstva okolja je zelo dinamično, veliko je kontaktov s sodelavci znotraj podjetja ter s strokovnimi zunanjimi inštitucijami in izvajalci. Gre za zelo hitro razvijajoče se multidisciplinarno področje in razvoj novih tehnologij. Izzive prinašajo tudi nenehne zakonske spremembe in nove evropske direktive. Za doseganje dobrih rezultatov je potrebno povezovanje različnih strokovnih znanj, delovne izkušnje ter timsko delo. Vsekakor pa predstavlja velik magnet tudi zaposlitev v uspešnem, trajnostno usmerjenem podjetju ter pripadnost temu podjetju.
Kakšna so vaša opažanja glede odnosa do okolja v gospodarstvu? Kako se odnos skozi desetletja spreminja v družbi? Nas k večji ozaveščenosti silijo razmere?
Vse uspešne gospodarske družbe, ki so danes prisotne na globalnem mednarodnem trgu, morajo imeti in imajo pozitiven odnos do naravnega in širšega družbenega okolja. Delovanje v skladu z zakonskimi zahtevami, okoljevarstvenimi standardi, uporaba najboljših razpoložljivih tehnik in stalno zmanjševanje vplivov na okolje se v podjetjih izvaja že več kot 20, 30 let. Kljub doseženemu napredku pa nismo dosegli zastavljenih ciljev, kar se kaže predvsem v posledicah podnebnih sprememb. Te spremembe pred nas postavljajo nove izzive. Zastavljene cilje na vseh področjih varstva okolja, bomo lahko dosegli le, če jih bomo reševali globalno, to je vsi prebivalci na vseh celinah in na vseh nivojih družbenega življenja. Odreči se bomo morali tudi raznovrstnim navadam in razvadam potrošniško usmerjenega življenja.
Kako se je vaša vloga spreminjala skozi leta v podjetju Krka, ali so imeli oziroma imajo vaši strokovni argumenti dovolj teže pri vodstvu podjetja?
Že ob nastopu dela v Krki pred 35 leti je podjetje dajalo velik poudarek področju varstva okolja. Vključen sem bil v projekt razvoja tehnologije čiščenja odpadnih vod in izgradnjo Krkine čistilne naprave za odpadne vode. Sledili so številni projekti na različnih področjih varstva okolja, izpopolnjevanje sistema ravnanja z odpadki, priprava dokumentacije za okoljevarstvene postopke. Že več kot 20 let sem vodja Službe varstva okolja.
V prvem obdobju zaposlitve v Krki je bila pozornost usmerjena predvsem v reševanje problemov na koncu procesa: kako očistiti nastale odpadne vode, kam z nastalimi odpadki. Z leti pa se je skrb za okolje vse bolj premikala v vse dejavnosti podjetja od nabave preko razvoja, proizvodnje do skrbi za embalažo in izdelke, dane na trg. Danes se varovanje okolja vključuje že na začetek vsakega procesa in v celotni življenjski cikel izdelka. Trajnostna naravnanost v Krki ni novost, saj že desetletja temelji na odgovornem ravnanju tako z naravnim kot družbenim okoljem. Družbeno odgovorno in trajnostno upravljanje je vključeno v strategijo trajnostnega razvoja Krke in v trajnostno politiko. V obeh so opredeljeni cilji, ki jim posvečamo vso pozornost, med njimi so tudi cilji za zmanjšanje vpliva na okolje in učinkovitejšo porabo naravnih virov. Pri njihovem uresničevanju analiziramo in upoštevamo tudi strokovne argumente in predloge zaposlenih, podane v sistemu spodbujanja inovativne dejavnosti pod sloganom »Vaša skrb za okolje šteje«. Prejmemo precej kakovostnih predlogov in posebej dragoceno je, da ima posluh za to tudi vodstvo.
Kakšne odlike mora imeti po vašem mnenju okoljski oziroma trajnostni menedžer?
Menim, da moramo okoljskega trajnostnega menedžerja ločiti na okoljskega menedžerja in trajnostnega menedžerja. Okoljski menedžer mora biti strokovnjak naravoslovne usmeritve s širokim strokovnim znanjem na vseh segmentih varstva okolja, s skoraj pravnim poznavanjem zakonodaje ter vrlinami vodenja in odločanja. Trajnostni menedžer pa mora biti predstavnik najvišjega vodstva. Usklajevati mora okoljsko, družbeno in finančno upravljanje podjetja ter zagotavljati trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj pa je možen le z zadovoljitvijo interesov vseh deležnikov ter ohranitvijo zdravega naravnega okolja.
Kakšno pozicijo oziroma vlogo mora imeti v procesu odločanja v podjetju?
Okoljski menedžer se umešča v srednji nivo, trajnostni menedžer pa v najvišji nivo vodenja in odločanja.
Ali menite, da bo tajnostni menedžer kader prihodnosti?
Menim, da sta trajnostni menedžer in okoljski menedžer poklica sedanjosti in bosta tudi poklica prihodnosti. Veliko družbeno odgovornih in trajnostno naravnanih podjetij je že imenovalo trajnostnega menedžerja ali koordinatorja za trajnost, tudi Krka.