Shrani za kasnejše branje.
Največje ovire za širjenje mreže v segmentu e-mobilnosti so v omejitvi priključne moči in samega električnega omrežja ter pridobivanju dovoljenj, soglasij in gradbenih dovoljenj.
Mateja Jordan
Na poti v zeleno mobilnost je nujno zmanjšati vpliv cestnega prometa na okolje ter namesto fosilnih goriv spodbuditi uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv. Elektrika kot eno od alternativnih goriv z ničelnimi izpusti je v današnjem prometu že vsakdanjost, pogoji za e-mobilnost v Sloveniji pa so še daleč od idealnih. Med gorivi prihodnosti se vse pogosteje izpostavlja tudi vodik, ki se ga ponekod že uporablja za težka cestna vozila, a je trenutno še v zgodnjih fazah razvoja. Na poti do doseganja ničelnih izpustov prometa pa lahko pomagajo zmanjšati izpuste tudi druga, danes že pogosto uporabljana obnovljiva (bio) goriva in nizkoogljična goriva na osnovi zemeljskega plina.
Petrol ponuja vrsto različnih goriv
V Skupini Petrol v zadnjih treh letih opažajo, da rast števila električnih vozil zaostaja za napovedmi, kar je povzročilo ustrezne prilagoditve med vsemi deležniki na trgu. Po njihovem bodo ugodni pogoji za zeleno mobilnost oziroma elektrifikacijo v Sloveniji nastopili, ko se bo cena električnih vozil izenačila s ceno avtomobilov z notranjim izgorevanjem, zlasti v nižjem cenovnem rangu.
V Petrolu menijo, da bo uporaba energentov za avtomobile v prihodnosti diverzificirana, tako bo poleg električnih avtov v mestu pomembno vlogo pri mobilnosti zagotovo imel tudi vodik. »V skladu s strategijo bomo še naprej zagotavljali potrebe trga z ogljikovodiki, hkrati pa zaradi zavezanosti k zelenemu prehodu že soustvarjamo priložnosti, ki jih prinaša energetska tranzicija,« pravijo v Skupini Petrol. Danes poleg ponudbe klasičnih naftnih goriv, ki vključujejo najsodobnejše rešitve s področja aditiviranja goriv za znižanje emisij škodljivih snovi, in konvencionalnih naftnih goriv razvijajo tudi ponudbo e-mobilnosti in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Ugodni pogoji za elektrifikacijo voznega parka bodo pri nas nastopili, ko se bo cena električnih vozil izenačila s ceno avtomobilov z notranjim izogrevanjem.
Številne ovire za širjenje e-polnilnic
Petrolova mreža javnih e-polnilnic obsega več kot sto lokacij po vsej Sloveniji. Največje ovire za nadaljnje širjenje mreže v segmentu e-mobilnosti v podjetju vidijo v omejitvi priključne moči in samega električnega omrežja, pridobivanju dovoljenj, soglasij in gradbenih dovoljenj. »Potem so tukaj še prostorske omejitve, kot je pomanjkanje prostora oz. parkirnih mest, ter visoki investicijski stroški pri visokih močeh,« še navajajo.
Vodik bo ključen energent prihodnosti
Globalno najbolj razširjeno alternativno gorivo je avtoplin, ki kupcem omogoča znižanje stroškov in bistveno manjše onesnaževanje okolja, zato bo še dolgo predstavljal pomembno pogonsko gorivo, so prepričani v Petrolu, kjer poleg tega na dveh prodajnih mestih od maja ponujajo tudi CNG (stisnjen zemeljski plin). Ključna ovira za širjenje mreže CNG in tudi LNG pa je predvsem visoka investicija v primerjavi z obstoječim in predvidenim prometom.
V skupini Petrol so se kot zavezani k razvoju in implementaciji rešitev za zeleni prehod in trajnostni razvoj pridružili konzorciju za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov. »Sodelovanje v tehnološko zahtevnih projektih, kot je razvoj zelenega vodika, je pomembno,« verjamejo, zato združujejo znanje in izkušnje z japonskimi partnerji, ki so na tem področju vodilni. Prepričani so, da jim bo to omogočilo pospešitev uvajanja zelenega vodika kot ključnega energenta prihodnosti.
Pametno polnilno omrežje na ključ
Celovito rešitev pametnega polnilnega omrežja za podjetja, ki želijo elektrificirati svoj vozni park, so razvili v podjetju Telekom Slovenije s partnerji. Modularna rešitev na ključ lahko vključuje vse od namestitve in vzdrževanja polnilnic do napredne programske opreme za upravljanje in optimizacijo porabe energije.
Pametno polnilno omrežje omogoča lažji prehod na električna vozila.
Gre za celovito rešitev s ponudbo polnilnic in programske opreme, ki upravljavcem voznih parkov v podjetjih omogoča enostavno, pregledno in učinkovito zagotavljanje in upravljanje polnilne infrastrukture pri širjenju njihovega elektrificiranega voznega parka, zagotavljajo v Telekomu. Storitev vključuje napredno programsko rešitev za učinkovito upravljanje polnilnic, po potrebi pa tudi postavitev ter vzdrževanje polnilnic na ključ.
Mogoča je tudi integracija obstoječe polnilne infrastrukture v podjetjih. Zasebno polnilno omrežje omogoča potrebam posameznega podjetja prilagojeno rešitev elektrifikacije voznega parka in možnost polnjenja električnih vozil za zaposlene in ostale uporabnike. Rešitev omogoča integracijo s trgom aktivnega odjema za polnjenje ob dinamičnih cenah in v cenovno ugodnih urah.
»Pametno polnilno omrežje omogoča lažji prehod na električna vozila, nadzor in upravljanje polnilne infrastrukture, pregled nad delovanjem e-polnilnic ter optimizacijo porabe električne energije,« poudarja Kristijan Melinc, vodja Digitalne infrastrukture v Telekomu Slovenije. Rešitev, ki jo bodo podjetja lahko kupila ali najela, po njegovem mnenju predstavlja nadaljnji korak k digitalizaciji in ustvarjanju zelene brez ogljične družbe.
Spodbud za uvajanje biometana je (pre)malo
Direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) mag. Urban Odar ocenjuje, da se pogoji za uvedbo zelene mobilnosti v Sloveniji sicer izboljšujejo, ampak večinoma izključno na področju elektromobilnosti. Ta se namreč spodbuja z raznovrstnimi subvencijami, kot je na primer nakup električnih osebnih vozil, po novem pa so na voljo tudi subvencije za nakup električnih koles. »Žal pa je na področju uvajanja biometana kot obnovljivega vira v prometu teh spodbud zelo malo oziroma jih na nekaterih področjih praktično ni,« obžaluje Odar.
Na področju uvajanja biometana je na voljo premalo spodbud, opozarja mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP.
Foto: GIZ DZP
GIZ DZP se sicer zavzema za spodbude pri uvajanju biometana v promet, a pri ključnih odločevalcih ne doseže takšnega preboja, kot ga dosega elektrifikacija transporta. Zato, kot pravi sogovornik, v združenju s področja plinov težko govorijo o kakšnem posebnem prilagajanju potrebam trajnostnega prometa. Prepričan je, da bi ob večjem posluhu države lahko odgovorili tudi na zahteve trajnostnega prometa.
Država bi morala imeti večji posluh za prilagajanje potrebam trajnostnega prometa.
Pomanjkanje polnilnic in vozil na biometan
Biometan se v transportu uporablja predvsem za tovorni promet in za pogon avtobusov in ga je mogoče zelo hitro vpeljati v uporabo v prometu, razlaga Urban Odar in pove, da v Sloveniji že imamo nekaj polnilnic stisnjenega zemeljskega plina in tudi nekaj avtomobilov na ta pogon, zato bi lahko del zemeljskega plina hitro nadomestili z biometanom. Žal pa država ne spodbuja proizvodnje tega obnovljivega vira energije, da bi ga lahko dodajali v plinovodno omrežje. Za večjo razširjenost biometana v transportu bi bilo treba po Odarjevem mnenju zagotoviti bistveno več polnilnic in tudi avtomobilov na stisnjen plin. V skladu s sprejeto Strategijo na področju alternativnih goriv v prometu bi morale biti vzpostavljene javno dostopne polnilnice na CNG vsaj v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje ter Hrastniku, Zagorju in Trbovljah.
Poleg pomanjkanja ustrezne državne politike pri spodbujanju proizvodnje biometana vidi veliko oviro tudi v pomanjkanju polnilnic in veliko premajhni spodbudi za nakup vozil na biometan.
Po Odarjevem mnenju predstavlja velik potencial v tovornem prometu tudi uvajanje vodika. »Na področju vodika je treba zgraditi še celotno mrežo polnilnic, pa tudi ustrezne proizvodnje vodika še nimamo,« dodaja in zagotavlja, da bo združenje še naprej pozivalo državo, da v Sloveniji končno vzpostavi ustrezne pogoje za proizvodnjo obnovljivih plinov, hkrati pa bo tudi sodelovalo pri pripravi plinovodnega omrežja za distribucijo obnovljivih plinov.
Prva zelena linija mestnega potniškega prometa
Ena od glavnih usmeritev mestnega potniškega prometa v Mariboru je uvajanje okolju prijazne trajnostne mobilnosti, zatrjujejo v Javnem podjetju (JP) Marprom iz Skupine JHMB.
Marprom in Mestna občina Maribor sta konec preteklega leta že elektrificirala linijo 6 Vzpenjača, na kateri vozijo samo električni avtobusi in je postala prva zelena linija pri nas. »Popolna elektrifikacija te linije letno zmanjšuje škodljive izpuste za 384 ton; prav tako električni avtobusi ne povzročajo hrupa, med prednostmi pa so še prihranki pri gorivu oziroma energentih,« pozitivne učinke naštevajo v Marpromu.
JP Marprom trenutno uporablja sedem električnih mestnih avtobusov in tri električna vozila Maister. Letos načrtujejo dobavo dveh dodatnih, v letih 2025 in 2026 pa pričakujejo še devet novih električnih avtobusov. Cilj podjetja je, da delež električnih vozil v voznem parku mariborskega potniškega prometa do leta 2030 doseže kar polovico celotnega voznega parka.
»S tem se bo Maribor v primerjavi z mesti, kjer je javni potniški promet obvezen po zakonu, še utrdil v vrhu po deležu električnih vozil,« so prepričani v Marpromu. Spomnijo še, da je bil nakup električnih avtobusov mariborskega potniškega prometa v zadnjih letih sofinanciran iz Eko sklada, Mestna občina Maribor pa bo tudi v prihodnje kandidirala za tovrstno sofinanciranje.
Linija 6 Vzpenjača v Mariboru je prva zelena linija pri nas. Na tej liniji namreč vozijo samo električni avtobusi.
Foto: Marprom
Do leta 2030 bodo v Ljubljani zamenjali vse avtobuse
»V LPP se zavedamo ključne vloge, ki jo ima javni potniški promet pri razvoju trajnostne mobilnosti in posledično zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov,« poudarja namestnik direktorja podjetja Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) dr. Rok Vihar. Kot pravi, v podjetju zato aktivno sledijo razvoju trajnostne mobilnosti in postopoma prilagajajo vozni park. »Načrtujemo, da bomo do leta 2030 zamenjali vse avtobuse, ki trenutno delujejo na dizelsko gorivo, s čistimi in brez emisijskimi vozili. Prav tako smo se z Misijo 100 zavezali, da bomo dosegli ogljično nevtralnost voznega parka do leta 2030.«
Ekološko naravnanost v LPP uresničujejo z različnimi ukrepi, prvenstveno z uporabo zelene energije. Skoraj polovica mestnih avtobusov, 97 od 216, že deluje na stisnjen zemeljski plin (CNG), ki zaradi ugodnejše kemijske sestave pri zgorevanju sprošča bistveno manj ogljikovega dioksida.
Električni in vodikovi avtobusi ter vozila na biometan
Za elektrifikacijo voznega parka v LPP izkoriščajo različne finančne spodbude na nacionalni in EU ravni. »Te spodbude nam pomagajo financirati nakupe novih vozil in izgradnjo spremljajoče infrastrukture. Pridobitev teh spodbud je ključna za dosego naših ciljev trajnostne mobilnosti,« poudarjajo v LPP.
V maju so testirali dva električna avtobusa in v kratkem načrtujejo razpis za 15 električnih avtobusov, za naslednje leto pa načrtujejo tudi dobavo osmih vodikovih avtobusov. V LPP-ju delajo tudi na razvoju in načrtujejo infrastrukturo za podporo novim tehnologijam ter ustrezno usposabljanje kadra. Pohvalijo se tudi s sodelovanjem v misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, kar vključuje dolgoročne cilje za čistejšo in bolj zeleno prihodnost.
Poleg električnih in vodikovih avtobusov načrtujejo tudi uporabo biometana kot ogljično nevtralnega goriva. »Prizadevamo si, da bo z združitvijo razogljičenja goriva in uvajanjem brez emisijskih vozil naš vozni park do leta 2030 ogljično nevtralen. Naša strategija trajnostne mobilnosti je celovita in vključuje uporabo različnih tehnologij, kar zagotavlja zanesljivost, stroškovno učinkovitost in doseganje okoljskih ciljev.«
V LPP v kratkem načrtujejo razpis za 15 električnih avtobusov, napoveduje dr. Rok Vihar, namestnik direktorja LPP.
Foto: Doris Kordič
E-mobilnost se vse bolj širi tudi v segment težkih vozil
V podjetju Petrol so pred kratkim testirali polnjenje dveh električnih avtobusov, ki jih uporablja Ljubljanski potniški promet, in tako potrdili pomembno strateško partnerstvo med LPP in skupino Petrol ter njun pomemben vpliv na razvoj trajnostnega prometa v Sloveniji.
Za širitev e-mobilnosti v segmentu težkih vozil, med katere sodijo tudi avtobusi, je ključnega pomena tako razvoj polnilne infrastrukture kot razumevanje podjetij, da se odločijo za trajnostne korake k razogljičenju družbe, menijo v Petrolu.
V okviru projekta CROSS-E bo Petrol začel postavljati prve e-polnilnice za težka vozila v Sloveniji in na Hrvaškem.
Testno polnjenje električnih avtobusov znamk BYD in Mercedes na polnilnicah z močjo 300 oz. 350 kW nazivne moči razumejo kot pomemben korak v razvoju e-mobilnosti v segmentu težkih vozil. Skupina Petrol zavezanost k zagotavljanju ustrezne polnilne infrastrukture za vse vrste vozil dokazuje tudi s sodelovanjem v projektu CROSS-E, v okviru katerega bo v Sloveniji in na Hrvaškem začela postavljati prve e-polnilnice za težka vozila.
»Petrol se je zavezal k trajnostnemu prehodu in je zanesljiv partner za vse uporabnike ter vse vrste cestnih vozil. Tudi v prihodnosti bo Petrol zagotavljal ultra hitro polnjenje električnih avtobusov in tovornjakov, podobno kot trenutno za klasične avtobuse,« je zatrdil Luka Strnad Peterca, vodja razvoja polnilne infrastrukture za električna vozila v Petrolu in s tem napovedal vzpostavljanje infrastrukture za različna vozila na avtocestnem križu.
