Shrani za kasnejše branje.
Tretji Festival vajeništva je pokazal, kako pomembno je sodelovanje in povezovanje za dobro mladih, ki se šolajo v šolah in v podjetjih. V izobraževanje vajencev je bilo do sedaj vključenih 22 srednjih šol in okoli 280 podjetij.
Mojca Volf, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje GZS; foto: Tadej Kreft
V letošnjem šolskem letu svoje srednješolsko poklicno izobraževanje po vajeniški obliki zaključuje že 5. generacija vajencev. Vajeništvo je izobraževalni model, kjer dijaki/vajenci polovico svojega 3-letnega izobraževanja preživijo v podjetjih, kjer pridobivajo praktična znanja in izkušnje, drugi del pa v šoli, kjer osvajajo teoretično znanje. Tovrstni sistem predstavlja eno izmed ključnih oblik poklicnega izobraževanja, ki povezuje teoretično znanje s praktičnimi veščinami. Ta model izobraževanja je še posebej pomemben v današnjem času, ko se trg dela hitro spreminja in zahteva visoko usposobljeno delovno silo, ki je pripravljena na takojšnje vključevanje v delovni proces. Vajenci se med delom v podjetjih naučijo veščin, ki jih ni mogoče pridobiti samo iz učbenikov, hkrati pa se spoznavajo s timskim delom, odgovornostjo, delovnimi navadami in reševanjem problemov v realnem delovnem okolju.
Festival vajeništva so zaznamovali prijetno vzdušje, smeh in mladostni vrvež.
Izobraževanje, prilagojeno potrebam gospodarstva
V vajeniške programe izobraževanja je vključenih relativno malo mladih, zato pa so ti toliko bolj dragoceni. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se vsa leta skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Centrom za poklicno izobraževanje, Obrtno zbornico Slovenije, šolami in številnimi podjetji zavzemamo za nadaljnji razvoj vajeništva v Sloveniji. Zavzemamo se za še več povezovanja med šolami, podjetji in lokalnim okoljem, da tako oblikujemo in soustvarimo dobre pogoje izobraževanja za mlade, prilagojene potrebam lokalnega okolja in trgu dela.
V izobraževanje vajencev je bilo do sedaj vključenih 22 srednjih šol in okoli 280 podjetij, ki so izobraževali mlade v izobraževalnih programih: oblikovalec kovin – orodjar, mizar, kamnosek, gastronomske in hotelske storitve, strojni mehanik, papirničar, slikopleskar, steklar, mehatronik operater, elektrikar, zidar, klepar-krovec, avtoserviser, avtokaroserist, dimnikar, instalater strojnih instalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, izvajalec suhomontažne gradnje, pečar-polagalec keramičnih oblog, tapetnik in tesar. Večina navedenih poklicev spada med najbolj deficitarne poklice v Sloveniji. Da bi zmanjšali vrzel v deficitarnosti poklicev, je potrebno strateško načrtovanje izobraževalnih programov in usmerjanje mladih v poklice, ki so perspektivni in potrebni na trgu dela. Pomembno je izboljšanje delovnih pogojev in privlačnosti poklicev, ki so trenutno manj zaželeni, a ključni za družbeni in gospodarski razvoj.
Festival vajeništva
Z namenom promocije vajeništva v Sloveniji smo na GZS letos maja organizirali že 3. Festival vajeništva1, ki je pritegnil preko 200 udeležencev – vajencev, njihovih mentorjev, koordinatorjev vajeništva v šolah ter predstavnikov ministrstev, šol in podjetij. S festivalom smo tako obeležili še eno uspešno vajeniško leto ter se povezali z vsemi deležniki, ki zasledujemo skupni cilj – razvoj vajeništva v Sloveniji.
Veliko podporo vajeništvu je na festivalu izrekel minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je nagovoril udeležence ter se zahvalil podjetjem, mentorjem v podjetjih in šolam, ki podpirajo vajeniški program. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport se bodo še naprej zavzemali za še bolj tesno sodelovanje med podjetji in šolami v dobrobit nadaljnjega razvoja gospodarstva
Za razvoj vajeništva se zavzema tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je poudarila mag. Branka Hrast Debeljak, generalna direktoricaDirektorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Njihov ključni cilj je privlačnost poklicev za nove generacije ter kakovostno izobraževanje.
Vajeništvo je še posebej pomembno v današnjem času, ko se trg dela hitro spreminja in zahteva visoko usposobljeno delovno silo, pripravljeno na takojšnje vključevanje v delovni proces.
Medgeneracijska predaja znanja
V fokus našega letošnjega festivala smo poleg vajencev postavili tudi mentorje. Skoraj tristo jih je, ki prenašajo svoje znanje na vajence. Poleg znanja nudijo vajencem tudi podporo in razumevanje, ki sta ključna tako za poklicni kot osebni razvoj vajencev. Vsak dan, ko vlagajo svoj čas, svoje znanje in svoje srce v delo z vajenci, pustijo močan pečat v življenjih vajencev. Na ta način svojim vajencem iz dneva v dan pomagajo razviti ne le poklicne spretnosti, temveč tudi samozavest, odgovornost in ljubezen do poklica, ki ga bodo opravljali.
Da bi mentorje še dodatno opolnomočili pri delu z vajenci, smo zanje v okviru festivala organizirali predavanje na temo Motivacija za učenje in delo. Družinski terapevt Miha Ruparčič je predstavil nekaj pomembnih vidikov medgeneracijske predaje znanja. V svojem predavanju se je posebej posvetil vzpostavitvi dobrega odnosa med mentorji in vajenci.
Razstava zaključnih izdelkov vajencev
Udeleženci festivala in drugi obiskovalci GZS so si lahko v času festivala in še 14 dni po tem ogledali navdušujočo razstavo zaključnih izdelkov vajencev. Med razstavljenimi izdelki smo lahko občudovali leseno kolo, restavriran motor Tomos APN 4, kopalniško opremo z lesenim umivalnikom, kristalne sklede in kozarce, okrasni sobni hladilnik, leseno klubsko mizo in številne druge izdelke. Vsi obiskovalci so bili ob ogledu razstave soglasni, da so vajenci že postali mojstri, kar samo potrjuje moto našega festivala: Vajen'c bo mojster, mojster bo kralj!
Razstava zaključnih izdelkov vajencev je obiskovalce doma gospodarstva navduševala še dva tedna po Festivalu vajeništva.
Na GZS z optimizmom gledamo na nadaljnji razvoj vajeništva v Sloveniji. Festival je še enkrat več pokazal, da so vajenci zadovoljni s svojo izbiro izobraževanja in večina bi se za vajeniško obliko ponovno odločila. Hkrati pa smo lahko opazovali izjemno predanost in srčnost, ki jo poleg mentorjev in učiteljev izkazujejo tudi koordinatorji vajeništva v šolah. Oni so tisti, ki vajencem pa tudi drugim deležnikom olajšajo celoten proces vajeništva, so tudi trdna vez med šolami, podjetji, mentorji in zbornicami. Najbolj dragoceno je sodelovanje in povezovanje za dobro mladih, ki se šolajo v šolah in v podjetjih.
»Tudi številna podjetja prepoznavajo prednosti vajeništva, saj jim omogoča, da spoznajo in izobrazijo mlad kader, ki natančno ustreza njihovim potrebam. Ustrezno usposobljen kader je temelj razvoja in konkurenčnosti podjetij, še zlasti v današnjem času velikega pomanjkanja kadra v več panogah. Zato s festivalskim vetrom v vajeniških jadrih, skupaj z vsemi deležniki, plujemo v smeri ustvarjanja nadaljnje prekrasne zgodbe razvoja vajeništva,« je vtise strnila Andreja Sever, direktorica Službe za razvoj kadrov in izobraževanje GZS.