Shrani za kasnejše branje.
Med številnimi dobrimi praksami podjetij, ki so nastale v okviru SRIP-a Krožno gospodarstvo, direktorica ŠGZ kot najbolj izstopajoče izpostavlja Impol R in R d.o.o., Surovino d.d. in družbo Talum
Darja Kocbek
Na Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) so ponosni na številne dobre prakse podjetij, ki so nastale v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva na področju krožnega gospodarstva (SRIP Krožno gospodarstvo). Ker ima to partnerstvo že 94 članov, različnih podjetij in institucij iz cele Slovenije, je kar velik izziv izbrati najbolj izstopajoče, pravi mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ. Na področju Podravja bi tako izpostavila predvsem Impol R in R d.o.o., Surovino d.d. in družbo Talum.
Srebrno priznanje za inovacijo Zelene gnetne aluminijeve zlitine
Impol R in R je zlati nagrajenec letošnjega regijskega razpisa za Izbor najboljših inovacij v Podravju. S svojo inovacijo Zelene gnetne aluminijeve zlitine, proizvedene brez uporabe primarnega aluminija, je posegel na področje krožnega gospodarstva in je za to inovacijo na nacionalnem izboru prejel srebrno priznanje. Inovacija omogoča proizvodnjo »zelenih« gnetnih aluminijevih zlitin za avtomobilsko in letalsko industrijo, z vrednostjo ogljičnega odtisa, ki ga izbere kupec, pojasnjuje Aleksandra Podgornik. S tem namenom so v Impolu R in R razvili zlitine s prevladujočim deležem (>70 %) scrapa na osnovi izdelkov, ki jim je potekla življenjska doba, in ustrezno proizvodno tehnologijo s postopki kontrole kakovosti, s katerimi jim je uspelo ohraniti standardno kakovost proizvedenih zlitin. Gre za novost, ki jo že uspešno tržijo.
Razvijajo rešitve za povečanje trajnosti in krožnosti gospodinjskih aparatov
Podjetje Surovina po besedah Aleksandre Podgornik uspešno sodeluje v kompleksnem, projektu CircThread, ki traja štiri leta, za katerega je v okviru programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 namenjenih približno 8 milijonov evrov. Projekt povezuje partnerje iz kar 31 podjetij, organizacij in institucij, z namenom povečati trajnost in krožnost gospodinjskih aparatov v vseh njihovih fazah življenjskega cikla. Da bi to dosegli, je treba podaljšati njihovo življenjsko dobo, olajšati njihovo popravljivost ter spodbujati oziroma omogočati njihovo ponovno uporabo. V kolikor aparatov ni mogoče več popraviti, je treba poskrbeti, da se jih ustrezno reciklira. »Glavne ugotovitve iz tega pilotnega dela projekta bodo nedvoumno upoštevane pri snovanju pravnega okvira za uzakonitev digitalnega potnega lista pri večini električnih in elektronskih naprav,« ocenjuje direktorica ŠGZ.
Postopoma postajajo pametna tovarna
Družba Talum je visokotehnološko proizvodno podjetje, ki izdeluje najbolj kakovostne izdelke iz aluminija. V zadnjem desetletju so po besedah Aleksandre Podgornik v Talumu intenzivirali preoblikovanje svoje proizvodnje v smeri ogljično nevtralnih izdelkov in v smeri reciklaže različnih vrst odpadnega aluminija, iz katerega s pretaljevanjem proizvajajo nove izdelke. V Talumu so se zavezali, da bo njihova proizvodnja do leta 2030 ogljično nevtralna. »Z uvajanjem naprednih tehnologij in prenovo poslovnih procesov se postopoma preoblikujejo v pametno tovarno z visoko stopnjo avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije. Razvoj tovarne temelji na zagotavljanju varnega in spodbudnega delovnega okolja za osebni in poslovni razvoj sodelavcev,« nam je pojasnila Aleksandra Podgornik.
V prvih desetih mesecih leta 2023 je bilo v podravski regiji v povprečju 8.197 brezposelnih, kar je za 1.817 oseb oz. 18,1 % manj brezposelnih oseb v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Leta 2022 je bilo v povprečju 9.846 brezposelnih, kar je bilo za 3.301 oseb oz. za četrtino manj kot leto prej.
Pripravila Analitika GZS
Pripravili so kalkulator za izračun odtisa CO2 za svoje izdelke
V Impolu so nam pojasnili, da so v zadnjem času investirali v multikomorno talilno peč, ki je opremljena z regenerativnimi gorilniki. Omogoča pretaljevanje kontaminiranega sekundarnega aluminija z do 10 odstotki organskih snovi. Sekundarni aluminij se zalaga v predogrevalni jašek, kjer se material postopno segreva. Iz predogrevalnega jaška se dimni plini prečrpavajo v glavno komoro, kjer ostanki organskih snovi popolnoma zgorijo pri temperaturi 1000 °C. Energijo organskih snovi tako učinkovito uporabijo v procesu litja. Prav tako so morali urediti in povečati skladišče za vhodno surovino, saj večje količine sekundarnih materialov, ki so pogosto v razsutem stanju, zahtevajo večje volumne skladišč.
V sodelovanju z raziskovalnimi institucijami so vzpostavili identifikatorje za različne vrste sekundarnih surovin. Na osnovi tega lahko spremljajo deleže uporabljenih sekundarnih surovin v odlitih šaržah in torej tudi v izdelkih. Pripravili so tudi kalkulator za izračun odtisa CO2 za svoje izdelke, ki sicer deluje še na testnem okolju, vendar načrtujejo, da bo v naslednjem letu že v polni uporabi.
Uporabiti večji delež po in pred potrošniškega odpada za izdelavo aluminijevih zlitin, je med glavnimi cilji, ki so si jih v Impolu na področju prehoda v krožno gospodarstvo zastavili za leto 2024. »Načrtujemo, da bi v letu 2024 znašal delež sekundarnih vhodnih surovin 36 odstotkov,« so nam povedali.
Predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija so v podravski regiji leta 2021 ustvarile četrtino dodane vrednosti, od tega 21,4 % samo predelovalne dejavnosti, sledijo jim dejavnosti uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti, izobraževanja in zdravstva z 21,2 %, nato trgovina, gostinstvo in promet z 17,1 % in strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti z 9,4-odstonim deležem dodane vrednosti.
Pripravila Analitika GZS
Glavni izziv pri prehodu Impola na krožno gospodarstvo je nabava potrošniškega odpada, ki je primeren za predelavo na njihovih napravah. Razmišljajo tudi o partnerstvu s podjetjem, ki bi zanje zbiralo in predpripravljalo sekundarni aluminij, tako bi lahko deleže uporabe takšnega vhodnega materiala še povečali. V Impolu ugotavljajo, da se podjetja na območju Podravja odločajo za krožno gospodarstvo. »Imamo partnerje tudi v Sloveniji, vendar je večina naših dobaviteljev sekundarnih surovin zunaj Slovenije, pri naših kupcih, končnih odjemalcih in zbiralcih. Količine kakovostnega sekundarnega aluminija so omejene in naša nabava se mora precej potruditi, da zagotavlja planirane količine,« razlagajo v Impolu.
Za prehod v krožno gospodarstvo so ključne okoljske inovacije
Mag. Alan Perc, direktor družbe Energija Plus, razlaga, da sta najpomembnejši dejavnosti družbe nakup in prodaja energentov (električna energija in zemeljski plin). Prav tako pa so njene aktivnosti usmerjene na področje sodobnih energetskih rešitev (sončne elektrarne, baterijski hranilniki …), učinkovite rabe energije in obnovljivih virov ter e-mobilnosti. »Kot podjetje se zavedamo, da so za prehod v krožno gospodarstvo ključne okoljske inovacije, ki predstavljajo gonilo razvoja in zagotavljajo učinkovito energetsko ravnanje. Zato velik poudarek namenjamo obnovljivim virom energije, saj želimo povečati delež čiste električne energije v našem portfelju in biti aktiven deležnik pri uresničevanju zelenega prehoda,« razlaga Perc.
V podjetju Energija Plus želijo po besedah Alana Perca povečati delež čiste električne energije v svojem portfelju.
Foto: Marjan Laznik
Poleg ponudbe sončnih elektrarn se v Energiji Plus osredotočajo na razvoj sodobnih energetskih rešitev, vključno z učinkovitim upravljanjem energije in storitvami za pametne domove in podjetja. Nenehno nadgrajujejo svoje digitalne storitve, da lahko v največji meri prilagodijo ponudbo potrebam odjemalcev in povečajo učinkovitost. »Z namenom zmanjšanja porabe papirja in ohranjanja okolja naše odjemalce spodbujamo k prijavi na elektronsko prejemanje računa. Ostajamo zavezani k trajnostnim praksam ter aktivnemu sodelovanju v razvoju energetskih rešitev, ki prispevajo k zmanjšanju vpliva na okolje,« pravi Alan Perc.
Krožnost razumejo v najširšem možnem obsegu
V družbi Marles Hiše krožnost vidijo kot pomemben element trajnosti. »Krožnost temelji na treh načelih: odpravi odpadkov in onesnaževanja, kroženju izdelkov in materialov po najvišji možni vrednosti in regeneraciji naravnega okolja. Razumemo jo v najširšem možnem obsegu in jo obravnavamo celovito. Marlesov objekt obravnavamo celostno in ga želimo spremljati od začetka do konca življenjskega cikla,« razlagajo. Krožnost lesenega montažnega objekta vidijo v treh med seboj povezanih sklopih.
V proizvodnji, ki je prvi sklop, krožnost zagotavljajo z optimizacijo, katere cilj je čim manj odpada. »Naš dolgoročni cilj je, da ne bi bilo odpadkov v proizvodnji,« so nam razložili v Marles Hišah. Našteli so nam, kako skrbijo za odpadke, ki nastanejo v njihovi proizvodnji, in kako jih je mogoče reciklirati. Pri mavčno vlaknenih ploščah nastaja odpad pri krojenju. Odpadne plošče predajo pooblaščenemu podjetju, ki jih zmelje. Nov izdelek, tako imenovani gramoz, se v skladu s pravili krožnosti uporablja za cestno in železniško infrastrukturo, pripravo in urejanje nasipov in podobno, pojasnjujejo.
V podjetju Marles hiše razmišljajo, kako omogočiti kupcem, da bodo čim večji del objekta lahko dali v recikliranje oziroma materiale ponovno uporabili.
Foto: Marles Hiše
Odpadno folijo kupuje podjetje PLASTA iz Šentruperta in jo ponovno predela. Preostalo plastično embalažo odpelje pooblaščeno podjetje za predelavo odpadkov. Karton odpelje pooblaščeno podjetje za odvoz odpadnega kartona. Odpadno kameno volno predajo dobavitelju, ki jo po postopku R5 reciklira v vlakna mineralne volne. Odpadno embalažo predajo odjemalcu odpadne embalaže v ponovno proizvodnjo. Odpadni les pa uporabijo kot biomaso za ogrevanje proizvodnih prostorov, so nam našteli v Marles Hišah.
Drugi sklop je krožnost na gradbišču. »Potrebno je skrbno ločiti odpadke, ki nastanejo na gradbišču in jih predati pooblaščenim zbiralcem odpadkov, ki jih primerno reciklirajo, predelajo ali odstranijo. To je področje, kateremu moramo v podjetju še posvetiti več pozornosti,« razlagajo v Marles Hišah. Količino teh odpadkov želijo čim bolj zmanjšati, kar bodo dosegli z optimizacijo in digitalizacijo proizvodnje, ki so jo že pričeli izvajati in jo nameravajo izvesti v prihodnjih letih. Hkrati pa želijo odpadke na gradbišču še bolj skrbno ločevati in jih ločene predati pooblaščenim zbiralcem.
Kupcem želijo omogočiti, da bodo čim večji del objekta lahko dali v recikliranje
Odgovor na vprašanje, kaj se zgodi z objektom po preteku življenjske dobe, je tretji sklop krožnosti lesenega montažnega objekta. Življenjska doba Marlesovega objekta je ob pravilnem vzdrževanju 100 in več let. »V podjetju zelo razmišljamo, kako bi lahko omogočili kupcem Marles hiše, da bodo čim večji del objekta lahko dali v recikliranje oziroma materiale ponovno uporabili. Ob tem je seveda treba vedeti, da je potrebno tudi pri recikliranemu materialu zagotavljati enako vrhunsko kvaliteto in lastnosti, kot jih ima na novo pridobljen material,« so nam povedali v podjetju. Predvsem se nagibajo k uporabi recikliranega lesa za ponovno uporabo v kompozitnih materialih. Vsi njihovi konstrukcijski sistemi so certificirani s strani mednarodno priznanih inštitucij.
DOM24h je lesen montažni objekt prihodnosti
S skrbnim načrtovanjem in upravljanjem materialov in surovin si v družbi Marles Hiše prizadevajo, da pridelajo čim manjšo količino odpadkov. Zavedajo se, da je to prava pot k trajnosti. Z demonstracijskim projektom DOM24h so pokazali lesen montažni objekt prihodnosti, ki je zasnovan po konceptu neto nič-energijske hiše, ki omogoča visoko energetsko učinkovitost in ima minimalen vpliv na okolje. Z digitalnim dvojčkom spremljajo stanje hiše in posledično primerno načrtujejo ustrezno vzdrževanje. Skupaj s slovenskimi partnerji so razvili različne inovativne rešitve, ki združujejo najnovejše tehnologije, udobje in trajnost.
V prvih desetih mesecih leta 2023 je bilo na Območni Službi Maribor objavljenih 16.407 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ prostih delovnih mest s področja predelovalnih dejavnosti (4.107), izobraževanja (2.330), zdravstva in socialnega varstva (2.130), gradbeništva (1.967) ter drugih raznovrstnih dejavnosti(1.701).
Pripravila Analitika GZS
»Les je zagotovo material, ki ima dolgo življenjsko dobo – tudi več kot 100 let. Kot proizvajalci se zavedamo, da je velik del odgovornosti na naši strani in tu se bo potrebno še posebej potruditi, tudi združiti moči z ostalimi deležniki in najti dolgoročno vzdržne rešitve,« razlagajo v Marles Hišah.