Shrani za kasnejše branje.Dobre strani digitalizacije se kažejo v napredku pri dostopnosti do podatkov, njihovi zanesljivosti in avtomatizaciji obdelave, a ob tem ne gre pozabiti na tveganja, predvsem glede varnosti.
Darja Kocbek, Barbara Perko
V energetskih podjetjih je digitalizacija že več let del vsakdana, saj jim informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočajo učinkovitejše in hitrejše izvajanje ključnih procesov v celotni verigi od proizvodnje, prenosa do distribucije energentov. Prav tako so rešitve, ki jih omogoča digitalizacija, nepogrešljive pri upravljanju z energetsko infrastrukturo. Brez digitalizacije energetski prehod ne bo mogoč, a tudi na tveganja, ki vključujejo predvsem zagotovitev varnosti pred napadi in kakovost podatkov, ne gre pozabiti.
Nujno je obvladovati tveganja, ki jih prinaša digitalizacija.
V Plinovodih izpostavljajo kibernetsko varnost in obrambo
V družbi Plinovodi na področju digitalizacije poteka zelo intenziven razvoj. V začetku letošnjega leta je začel obratovati Enotni informacijski sistem (EIS), ki so ga razvili v sodelovanju z vsemi operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji, Agencijo za energijo in pristojnim ministrstvom. EIS deluje v okviru platforme EPUS, ki predstavlja enotni portal za uporabnike sistema. Letos nadaljujejo z vpeljavo novega sistema za upravljanje s sredstvi (EAM), ki bo digitaliziral celotni proces upravljanja s sredstvi. Veliko pozornost dajejo tudi stalni skrbi in napredku na področju kibernetske obrambe. Trenutno izvajajo več projektov na področju zagotavljanja kibernetske varnosti.
»Dobre strani digitalizacije se kažejo v napredku pri dostopnosti do podatkov, njihovi zanesljivosti in avtomatizaciji obdelave, kar je ključno za zagotavljanje nadzora in upravljanja prenosnega sistema v realnem času, za obvladovanje poslovnih procesov in za podajanje ažurnih podatkov uporabnikom sistema. V okviru digitalizacije obvladujemo tudi tveganja, povezana z zagotavljanjem visoke odpornosti na kibernetske incidente in z zagotavljanjem neprekinjenega poslovanja družbe,« so pojasnili.
Na prenosnem sistemu plina je po njihovih besedah doprinos digitalizacije za zeleni prehod pomemben na področju optimizacije in nadzora procesov (npr. optimizacija lastne rabe plina) in na področju povezav energetskih sektorjev (npr. vključitev agregatov v sistem zagotavljanja terciarne rezerve). Digitalizacija zajema tudi nadgradnjo merilnih sistemov in obdelave podatkov v okviru priprave prenosnega sistema za prenos obnovljivih plinov in zelenega vodika. Uporabnikom energetskih sistemov pa sodobni informacijski sistemi zagotavljajo učinkovit dostop do informacij v skoraj realnem času, kar jim omogoča sprejem pravočasnih odločitev vezanih na optimizacijo uporabe in prihranke energentov.
Sodobni informacijski sistemi uporabnikom zagotavljajo učinkovit dostop do informacij.
Digitalizirali bodo oskrbovalno verigo
Za Geoplin bo na področju digitalizacije, skladno s smernicami razvoja na ravni skupine Petrol, katere del je, ena izmed glavnih aktivnosti nadaljnja digitalizacija poslovnih procesov. »S tem bomo odpravili vrzeli na področju tehnološke zrelosti in optimizirali obstoječe poslovne procese,« so nam povedali. V Petrolu pa so pojasnili, da si že leta prizadevajo razvijati in uvesti digitalne rešitve v svoje poslovanje.
»V letošnjem letu bomo na področju digitalne preobrazbe največ pozornosti namenili projektu Digitalizacija oskrbovalne verige Oil&Gas E2E, s katerim bomo celovito avtomatizirali, integrirali in digitalizirali procese nabave, logistike ter prodaje, ki so povezani z energenti, ter z njim pomembno prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa – približno 10 odstotkov manj emisij logistike dobave energentov Petrola in partnerjev,« so razložili.
Digitalizacija že več kot desetletje stalen proces
V podjetju Numip z digitalizacijo izboljšujejo učinkovitost in pridobivajo konkurenčno prednost. Digitalna preobrazba vključuje digitalizacijo oziroma optimizacijo procesov, uporabo najustreznejših orodij za obvladovanje procesov in ustrezno usposobljenost ljudi, tako zaposlenih kot ostalih deležnikov v poslovnih procesih. »Digitalizacija je v naši družbi že več kot desetletje stalen proces, saj na vseh področjih delovanja težimo k spremembam na bolje z uporabo najnovejših tehničnih rešitev,« pravi Franci Škrabec, vodja programa jedrska energetika. Koristi se kažejo predvsem v bolj učinkoviti komunikaciji med posameznimi deležniki, saj so procesi bolj jasni, hitrejši in z manj napakami. Jasnejša je tudi razmejitev odgovornosti med zaposlenimi. Predvsem pa za učinkovito delo ni več potrebne fizične prisotnosti, saj lahko večina zaposlenih svoje delo opravlja od kjer koli.
Poraba energije se bo v naslednjih 20 letih podvojila
Matej Grdadolnik, ki je v Siemensu odgovoren za pametna omrežja in sisteme za distribucijo energije, razlaga, da v elektroenergetiki brez digitalizacije že danes ne gre več. Digitalizacija ne omogoča le prednosti pri upravljanju energetskih sistemov, ampak je tudi nuja za trajnostno prihodnost. »Rešitve v oblaku, podatkovna analitika, umetna inteligenca, pametna omrežja in druge nove tehnologije omogočajo skoraj neomejene možnosti za napredek elektroenergetskega sistema kot takega,« pojasnjuje Grdadolnik. Rezultat je tudi ustrezno načrtovanje proizvodnje in porabe električne energije.
Pričakujejo, da se bo konično povpraševanje v naslednjih dvajsetih letih potrojilo.
Energetska učinkovitost brez digitalizacije ni mogoča. »Pričakujemo, da se bo poraba energije v naslednjih dvajsetih letih podvojila, konično povpraševanje pa potrojilo! Energetska kriza je poslala jasno sporočilo, da ne smemo več oklevati z implementacijo srednjeročne in dolgoročne rešitve: to je razogljičenje, torej zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, v kombinaciji z digitalizacijo,« poudarja.
Prehoda na dekarbonizirano mestno infrastrukturo in decentraliziran sistem obnovljivih virov energije po njegovih besedah preprosto ni mogoče doseči brez digitalizacije. Brez pametnih in avtomatiziranih rešitev ni mogoče zanesljivo in učinkovito upravljati kompleksnosti stavb, omrežij in mest. Dobrodošel stranski učinek je, da se bo s postavitvijo digitalnih rešitev v središče energetskega prehoda zmanjšala tudi potreba po dragih naložbah v strojno opremo.
Kibernetski napadi so vse pogostejši
Znano je, da so podjetja, ki delujejo na področju elektroenergetike, del kritične infrastrukture. Kibernetski napadi so vedno bolj pogosti in ogrožajo zanesljivost sistemov. Povzročijo lahko razpad sistema, finančna in druga izsiljevanja, ogrožajo zdravje ljudi, stroške, povezane z nedobavo energije, in še bi lahko naštevali. »Kar želim poudariti, je to, da digitalizacija, ki je za trajnostno prihodnost energetskega sistema ključna, ni mogoča brez kibernetske varnosti,« opozarja Matej Grdadolnik.
Tega se številna podjetja po njegovih ugotovitvah že zavedajo in vlagajo v zaščito svojega poslovanja. A uspešni kibernetski napadi se kljub temu še vedno dogajajo. Ne gre samo za to, da podjetje uporablja v svojem sistemu zaščitne tehnologije, vključiti je treba tudi svetovanje, imeti nenehno kritičen pristop do tega vprašanja, izobraževati zaposlene, da ne klikajo na lažne povezave, s čimer odprejo vrata hekerjem. Seveda morajo podjetja poleg tega upoštevati tudi globalna pravila glede kibernetske varnosti in morajo imeti načrt za primer izrednih razmer.
»Nihče si ne želi, da kibernetski napad onesposobi bolnišnico, ustavi industrijske stroje ali cele obrate oziroma sabotira lokalno javno prometno omrežje. Ti scenariji potrjujejo, da je integrirana kibernetska varnost hrbtenica kompleksnih in porazdeljenih sistemov IoT. Je bistvenega pomena za neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture in proizvodnih obratov,« razlaga sogovornik.
Kibernetska varnost je po njegovih besedah ključen sestavni del digitalne dobe. Brez zaupanja digitalna revolucija ne bo delovala. Nobeno podjetje ne bo preživelo na trgu digitalizacije, če stranke ne bodo zaupale varnostnim standardom izdelkov in rešitev.
Siemens z Elektrom Gorenjska kot poslovnim partnerjem izvaja pilotni projekt OT Companion. To je rešitev, ki je del platforme Siemens Xcelerator, odprte digitalne poslovne platforme, ki strankam omogoča lažjo, hitrejšo in obsežnejšo digitalno preobrazbo.
Cilj tega pilotnega projekta je postaviti sistem, ki bo upravljavcu elektroenergetskega omrežja podal podatke in priporočila glede kibernetske varnosti na ravni razdelilne-transformatorske postaje. Najprej je treba ugotoviti, kje je sistem ranljiv in kaj je treba storiti, da je možnost uspešnega kibernetskega napada minimalna oziroma nična. »Rešitev deluje v oblaku, kjer lahko z različnimi aplikacijami obdelamo podatke iz OT- in IT-naprav na nivoju razdelilne-transformatorske postaje,« pojasnjuje Grdadolnik.
Nobeno podjetje ne bo preživelo na trgu digitalizacije, če stranke ne bodo zaupale varnostnim standardom izdelkov in rešitev, poudarja Matej Grdadolnik.
Foto: Siemens
Covid pospešil digitalizacijo
Digitalizacija je skladno z naglim razvojem tehnologije kontinuirano vpeta v poslovne procese in načrte družb v Skupini GEN. »V okviru prenove in digitalizacije poslovnih procesov smo uvedli različne programske rešitve, s katerimi smo podprli in optimizirali poslovanje ter izvajali digitalni prehod. V podjetju redno spremljamo potrebe zaposlenih in poslovnih procesov ter ustrezno prilagajamo in nadgrajujemo poslovne programske rešitve,« pravijo.
Digitalizacija povečuje možnosti za optimizacijo uporabe distribucijskega omrežja.
Pospešeno digitalizacijo so izvajali v času pandemije covida-19, predvsem na področju prilagajanja poslovanja za delo na daljavo. V času pandemije so začeli tudi z uvajanjem internega izobraževalnega procesa za zaposlene, s poudarkom na novo zaposlenih sodelavcih. »V Skupini GEN smo se z digitalizacijo veliko ukvarjali tudi na področju obratovanja in daljinskega upravljanja energetskih objektov, ko smo že pred leti vzpostavili upravljanje večine hidroelektrarn na Savi iz centra vodenja skupine. Center vodenja zagotavlja optimalno proizvodnjo vseh elektrarn v skupini ter optimizacijo stroškov obratovanja na ravni celotne skupine,« so nam pojasnili v Skupini GEN.
V GEN-I je digitalizacija tesno povezana z napredno analitiko
Med družbami v skupini po njihovih besedah posebej izstopa GEN-I, kjer sodi digitalizacija med strateške usmeritve in je tesno povezana z napredno analitiko. Vpeljujejo jo na vse ravni poslovanja, in sicer v razvoj novih produktov in storitev, v odnose s strankami, na področje marketinga in prodaje ter v izvajanje internih poslovnih procesov. Razvijajo oblačne analitske in agregatorske platforme ter digitalizirajo in optimizirajo kadrovske in organizacijske procese. Postajajo digitalizirano in visokotehnološko podjetje, ki vse več odločitev sprejema na osnovi podatkov in podatkovnih analiz. Sodobno tehnologijo uporabljajo za učinkovito poslovanje, digitalne rešitve pa so njihova strateška prednost.
Za digitalizacijo distribucije je predvidenih 36 milijonov evrov
V Razvojnem načrtu distribucijskega omrežja električne energije v RS za obdobje od leta 2023 do 2032 je za digitalizacijo predvidenih 36 milijonov evrov. »Digitalizacija povečuje možnosti za optimizacijo uporabe distribucijskega omrežja in posledično celotnega elektroenergetskega sistema. Uvedba naprednega merilnega sistema predstavlja digitalizacijo distribucijskega omrežja v odnosu do uporabnikov. Uporabniku omogoča napredne storitve posredovanja merilnih podatkov ob upoštevanju zahtev kibernetske varnosti in varovanja osebnih podatkov,« nam je pojasnil Roman Ponebšek, direktor Gospodarsko interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ DEE).
Osnovni element naprednega merilnega sistema je po njegovih besedah števec, ki omogoča ustrezen zajem in shranjevanje merilnih podatkov ter na poziv ali samostojno posredovati merilne podatke v napredni merilni center. Uporabniki lahko prek enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča (Moj elektro) dostopajo do merilnih podatkov in tako spremljajo dinamiko porabljene električne energije in moči. Posledično lahko prilagajajo svoj odjem in sledijo spodbudam prek tarifnih elementov/postavk za obračunavanje in tako prihranijo ter hkrati prispevajo k optimizaciji celotnega elektroenergetskega sistema.
Elektro Celje želi zaposlenim ponuditi skupno podatkovno platformo
V Elektru Celje so v letu 2021 vpeljali sodoben sistem za upravljanje distribucijskega omrežja, ki jim omogoča učinkovitejše upravljanje. »Veliko aktivnosti izvajamo na področju obdelave velikih gruč podatkov Big Data, kjer želimo zaposlenim ponuditi skupno podatkovno platformo, ki bi jim omogočala učinkovitejše delo in sprejemanje optimalnih odločitev,« so nam pojasnili.
V strateškem poslovnem načrtu so definirali usmeritve za obdobje 2021–2025, med katerimi je tudi digitalizacija poslovanja. S tem želijo povečati učinkovitost zaposlenih, zmanjšati papirno poslovanje, ustrezno povezati različne sisteme med seboj.
Letos izvajajo nadgradnjo sistema daljinskega odčitavanja števcev AMI, pripravljajo se na nov način zaračunavanja omrežnine, uvajajo platformo za obdelavo merilnih podatkov POMP. Med glavnimi letošnjimi naložbami na področju digitalizacije je uporaba tehnologije umetne inteligence in strojno učenje (M2M) – Lambda. Učinkovito upravljanje distribucijskega omrežja, izboljšanje učinkovitosti dela na terenu, hitrejši pretok informacij s terena v zaledne sisteme ter zmanjšanje napak pri vnosu informacij, so glavne koristi, ki jih po njihovi oceni omogoča digitalizacija.
Ena od koristi digitalizacije je tudi učinkovitejše delo na terenu.
V Elektru Gorenjska stavijo na razvoj vitke in digitalizirane organiziranosti
V Elektru Gorenjska imajo večino delovnih in poslovnih procesov že digitaliziranih. Ključne izzive za prihodnost vidijo v izboljšanju trenutne stopnje digitalizacije oziroma v uspešni izvedbi tako imenovane digitalne transformacije podjetja. »Ena izmed ključnih prepoznanih strateških usmeritev do leta 2026 je razvoj vitke in digitalizirane procesne ter projektne organiziranosti, v okviru katere je kot ena glavnih pobud vključena nadaljnja optimizacija in digitalizacija poslovanja z notranjimi in zunanjimi uporabniki (optimizacija procesa postopkov priključevanja),« so nam pojasnili.
Poudarili so tudi, da v podjetju aktivno zasledujejo akcijski načrt EU za digitalizacijo energetskega sistema, kar se odraža tudi v opisanih raziskovalnih in razvojnih projektih. »Vsak izmed projektov naslavlja delček digitalizacijskega mozaika, s čimer izkazujemo našo zavezanost digitalni transformaciji v korist uporabnikom naših storitev. Trenutno je v teku osem takšnih projektov, ki so financirani iz različnih mehanizmov za sofinanciranje, tako evropskih kot nacionalnih,« pravijo v Elektru Gorenjska.
Projekt Creators se ukvarja z razvojem digitalnih orodij za podporo upravnikom energetskih skupnosti. Cilj projekta OneNet je razvoj vseevropske platforme za koriščenje storitev prožnosti aktivnega odjema. Aktivnosti projekta DigiGrid so usmerjene v razvoj digitalnega dvojčka distribucijskega omrežja Elektro Gorenjska. Pri projektu SmartEAM razvijajo digitalna orodja in platforme za ocenjevanje preostale življenjske dobe distribucijske opreme na podlagi ocene njihovega zdravja. Z izvedbo projekta implementacije orodja za izračun priključne zmogljivosti omrežja so digitalizirali področje izračunov vključevanja obnovljivih virov energije v distribucijsko omrežje z namenom pospešitve obravnave soglasij za nove priključitve.
Število napadov na kritične sisteme v energetiki se hitro povečuje.
Pri projektu DN-FLEX razvijajo informacijske platforme za lokalni trg prožnosti na področju distribucijskih omrežij, projekt DRIFT pa na podlagi teh platform naslavlja razvoj algoritmov za avtonomno upravljanje nizkonapetostnih omrežij s pomočjo konceptov umetne inteligence. S sodelovanjem v projektu TrafoFlex, ki so ga konec aprila zaključili, bodo lahko določali dinamično termično mejo distribucijskih transformatorjev zgolj na podlagi meritev obremenitev in napovedi vremenskih razmer.
Prenavljajo sistem obračunavanja
V Elektru Maribor prenavljajo sistem obračunavanja oziroma podporo prihajajočemu tarifnemu sistemu, ki bo uveden 1. januarja 2024, kar vključuje tudi nadgradnjo spletne in mobilne aplikacije Moj Elektro za uporabnike. »Vzpostavljamo tudi platforme za obvladovanje velepodatkov. Uporabljali bomo programsko opremo in algoritme za analizo vpliva vključevanja fotovoltaičnih virov električne energije v nizko napetostno distribucijsko električno omrežje,« so nam pojasnili.
V obdobju, ki je praktično že tukaj, je trg z električno energijo še bolj tesno povezan s pametnimi omrežji, razpršenimi viri, novimi tehnologijami, e-mobilnostjo, digitalizacijo in e-poslovanjem (B2C in B2B) ter internetom stvari (IoT). »To pomeni, da tako poslovni kot gospodinjski uporabniki dobivajo še aktivnejšo vlogo. Smo v času, ko prehajamo s tradicionalnih na pametna aktivna omrežja in s tem imamo možnosti obvladovanja porabe energije (in proizvodnje). Zato govorimo o aktivnem uporabniku oziroma prosumerju. Pred nami so napredni sistemi obračunavanja tako omrežnine kot energije, programi prožnosti, klasični komunikacijski kanali z uporabniki pa ne zadoščajo več hitro spreminjajočemu se okolju. Za nas kot distributerja vse navedeno pomeni, da bomo imeli še boljše informacije, potrebne za učinkovito upravljanje distribucijskega omrežja,« so nam razložili v Elektru Maribor.
Področje merjenja električne energije in zagotavljanja podatkovnih storitev je tehnološko najhitreje razvijajoče se področje v elektrodistribucijskih podjetjih. Dograditev sistema naprednega merjenja je za Elektro Maribor, kakor tudi za uporabnike distribucijskega omrežja električne energije in širše družbeno okolje, izjemnega pomena. S to investicijo so pri uporabnikih sistema, kakor pri drugih ključnih akterjih na trgu električne energije, spodbudili aktivnejše prilagajanje razmeram na trgu. »Uspešno smo zaključili prvi investicijski cikel dograditve naprednega merilnega sistema (NMS) pri uporabnikih omrežja na nizki napetosti, pri katerih se moč ne meri. V sistem naprednega merjenja je trenutno vključenih že več kot 99,9 odstotka vseh merilnih mest,« so nam pojasnili v Elektru Maribor
Prehod na pametna aktivna omrežja omogoča obvladovanje porabe energije in proizvodnje.
Izpostavili so tudi, da načrtno osveščajo uporabnike o prednostnih sistema naprednega merjenja. Vsak uporabnik je o načrtovani menjavi števca obveščen po pošti, zraven prejme še brezplačno brošuro na temo sistema naprednega merjenja ter navodila za odčitavanje in uporabo odklopnika. »V sodelovanju z Akademijo distribucije smo v sklopu izobraževalnih vsebin za naše uporabnike pripravili dva videa na temo pametnih števcev,« so še povedali na Elektru Maribor.
Prednost portala Moj Elektro pred dosedanjimi podatkovnimi portali je po njihovi razlagi v tem, da združuje vsa merilna mesta v Sloveniji in upravičencu omogoči enoten dostop in prikaz merilnih podatkov ne glede na distribucijsko območje ali dobavitelja električne energije. »Portal CEEPS je namenjen ostalim udeležencem na trgu z električno energijo. S tem želimo optimirati izmenjavo podatkov med akterji na trgu, izrabiti priložnosti, ki nam jih nudi že dosežena stopnja digitalizacije ter obdržati strateško vlogo pobudnika in ponudnika celovitih tehnološko naprednih B2B rešitev izmenjave podatkov z ostalimi deležniki slovenskega organiziranega trga z električno energijo,« so nam razložili v Elektru Maribor.
Vizija digitalizacije Elektra Ljubljana je postati digitalno napredno podjetje
V Elektru Ljubljana zaključujejo pripravo strategije digitalizacije za obdobje 2023–2027, v okviru katere se nameravajo dotakniti vseh področij in poslovnih procesov v okviru podjetja. Največjo pozornost trenutno namenjajo področju načrtovanja, gradnje in obratovanja distribucijskega omrežja, razvoju novih storitev za uporabnike in delovne procese v podjetju ter podporne procese za večjo in bolj prijazno uporabniško izkušnjo uporabnikov distribucijskega omrežja. »V ta namen smo se uspešno prijavili na razpis Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kjer smo naslovili digitalno preobrazbo posameznih poslovnih funkcij v okviru projekta Digit BELA,« so pojasnili. V preteklih letih so po lastnih besedah izvedli pomembne korake za digitalen prehod s produkcijsko implementacijo več sistemov, ki so dvignili raven in nivo razumevanja podatkov, povezljivosti sistemov in uporabe podatkov v digitalnem prehodu.
Vizija digitalizacije Elektra Ljubljana je postati digitalno napredno podjetje, ki zaposlenim, poslovnim partnerjem in odjemalcem na učinkovit in varen način zagotavlja digitalizirane storitve. »Digitalizacija Elektra Ljubljane bo temeljila na spodbujanju povezljivosti, interoperabilnosti in nemoteni izmenjavi podatkov znotraj podjetja in z njegovim okoljem. Posebna skrb bo namenjena odjemalcem, tudi najranljivejšim in manj digitalno pismenim, da izkoristijo nove načine za vključitev v energetski prehod ali boljše storitve, ki temeljijo na digitalnih inovacijah in krepitvi kibernetske varnosti, obravnava porabe energije pri digitalnih tehnologijah,« so nam zagotovili.
Digitalizacija je eden ključnih gradnikov za učinkovito izvedbo zelenega prehoda.
Storitve portala Moj Elektro so trenutno usmerjene zgolj v pregled merilnih podatkov naprednega merilnega sistema, in sicer v 15 minutnih intervalih za pretekli dan. Uporabnik s tem pridobiva informacije glede njegovega odjema ali proizvodnje (v kolikor ima elektrarno). Tudi s pomočjo storitev, ki jih razvija v okviru projekta Digit BELA, namerava Elektro Ljubljana uporabnikom ponuditi možnost za informativni izračun obnovljivih virov energije (OVE), oddajo spletnih obrazcev v postopkih priključevanja in celotnega življenjskega cikla uporabnika, prikaz merilnih podatkov skladno z novimi zahtevami prihajajočega akta o določitvi omrežnine in možnost aktivnega prilagajanja uporabnika glede na potrebe distribucijskega sistema.
Družba Eles je za projekt DigiELES prejela 2,2 milijona evrov
Družba Eles je v sodelovanju s sedmimi konzorcijskimi partnerji za projekt DigiELES prejela 2,2 milijona evrov. Glavni cilj projekta je digitalizacija poslovnih procesov družbe skozi uvedbo in konvergenco digitalnih tehnologij in inovacij v vseh glavnih poslovnih procesih (logistika, vzdrževanje omrežja, investicije, komunikacija s strankami, storitve za kupce).
Eles naložbe v digitalizacijo izvaja tudi z lastnimi sredstvi predvsem z uvajanjem modernih telekomunikacijskih platform. V sklopu digitalizacije in glede zahtev za varno in neprekinjeno delovanje bistvenih storitev izvajajo naložbe v varnostno tehnologijo zadnje generacije, ki deluje na principih umetne inteligence, hkrati pa vlagajo v optimizacijo procesov, procedur in usposabljanje kadra. Digitalizacija omogoča večjo dostopnost do podatkov in informacij, z uporabo digitalnih orodij in pridobivanjem digitalnih kompetenc digitalizacija vpliva tudi na dvig inovativnosti v podjetju.
»Digitalizacija torej predstavlja enega ključnih gradnikov za učinkovito izvedbo zelenega prehoda. Izredno velik pomen ima digitalizacija tudi na področju kibernetske varnosti, ki je postala izredno pomemben dejavnik pri obvladovanju, upravljanju in izvajanju vseh vrst digitalnih storitev,« razlagajo v Elesu.
Električni sistem, ki bo uporabnikom omogočal časovno uskladitev odjema s proizvodnjo energije, bo zagotavljal velike prihranke pri rabi energije.
Pomembna bo varna povezava med uporabnikom in izvajalcem storitev
Ker v Sloveniji uporabljamo zelo enostavno shemo spodbujanja investicij v hišne sončne elektrarne, je po njihovih besedah zelo težko z digitalizacijo ustvariti dodatne koristi za uporabnike. V prihodnosti bo električni sistem uporabnikom, ki bodo sposobni svoj odjem časovno uskladiti s proizvodnjo energije, zagotavljal veliko večje zaslužke oziroma prihranke pri rabi energije. Na tem mestu bo digitalizacija ključna. Izvedljivost bo odvisna od varne in zadostne povezljivosti uporabnika do izvajalca storitev in obratno tako v smislu upravljanja porabe kot v smislu nadzora in sprejema in obdelovanja podatkov, so nam razložili v Elesu.
Število napadov na kritične sisteme v energetiki se naglo povečuje, tudi zaradi tega, ker so napadalci ugotovili, da se z izsiljevanjem da dobro služiti. Zagotovitev varnosti tako ni nič manjši izziv za podjetja kot sam digitalni prehod.