Shrani za kasnejše branje.
Prehranska varnost postaja vse pomembnejša, a bo treba prilagoditi način kmetovanja in uvesti nove tehnologije, da bomo zagotovili zadostno oskrbo z varnimi, dostopnimi in trajnostnimi živili.
Nina Barbara Križnik, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Podnebne spremembe, geopolitične negotovosti v svetu in evropske zahteve po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev ogrožajo pridelavo žit v Sloveniji, ki že sedaj ne zadošča za domačo porabo. Potrebno bo veliko prilagoditev načina kmetovanja in uvajanje novih tehnologij, predvsem pa razumevanja in dolgoročnega sodelovanja vseh v celotni žitni verigi. O tem so govorili na Žitni konferenci v Ljubljani, ki jo vsako leto organizira GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
Pridelava hrane bo morala v prihodnosti temeljiti na natančnem in podnebju prilagojenemu kmetijstvu.
Svet se sooča s prehransko krizo, ki jo povzročajo klimatske spremembe, vojne, pandemije in geopolitične negotovosti. Nekatere države se soočajo z akutnim pomanjkanjem hrane. Zato postaja prehranska varnost tako v EU kot v Sloveniji vse pomembnejša. Evropa je sprejela Strategijo »Od vil do vilic«, ki bo prebivalcem zagotavljala zadostno in raznoliko oskrbo z varnimi, dostopnimi in trajnostnimi živili v vsakem trenutku. Po pandemiji covida-19 je bil vzpostavljen Evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti (EFSCM), ki spodbuja sodelovanje in transparentnost v komuniciranju.
Podnebne spremembe (suša, toča, pozeba, poplave, neurja in druge) imajo velik vpliv na pridelavo žit, zlasti neposredno na fenologijo, dostopnost do vode, fotosintetsko aktivnost. Pojavljajo se novi škodljivci, bolezni in invazivne vrste, kar vpliva na produktivnost in konkurenčnost panoge, ponudbo hrane in spreminja prehranske navade potrošnikov.
Podnebne projekcije niso obetavne
Podnebne projekcije za Slovenijo do leta 2100 po različnih scenarijih niso obetavne. Po besedah dr. Andreje Sušnik, iz Agencije RS za okolje, lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje temperature v vseh letnih časih in v vseh regijah, dvigovala se bo tudi temperatura tal v vseh rastnih dobah, veliko večje kot doslej bo število vročih dni, več bo tudi ledenih dni. Vse to povzroča hitrejšo razgradnjo organskih snovi, izgubljanje sposobnosti skladiščenja ogljika v tleh, vročinske strese rastlin, dvige temperature v rekah in jezerih, pozimi nihanja v ciklih zmrzovanja tal, zemeljske plazove ter spremembe rastlinskih in živalskih vrst.
Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo predvidoma povečala, večja bo tudi jakost in pogostnost izjemnih padavin. Skupna količina padavin pozimi bo večja, manj bo snežnih padavin, večje bo odtekanje vode, kar bo povzročalo erozije, plazove, hudourniške poplave in tudi zimske poplave. Naraščanje temperature zraka in tal bo povečalo izhlapevanje, kar bo vplivalo na pogostejše suše in daljša sušna obdobja. Pridelava hrane v prihodnosti bo po besedah dr. Sušnik morala temeljiti na natančnem in »climate smart« kmetijstvu, optimizaciji porabe vode, pesticidov, gnojil, uporabi različnih virov informacij (droni, sateliti, terenske meritve), povezovanju kmetij, robotiki in uporabi interneta stvari na kmetijah.
Na produktivnost in konkurenčnost panoge imajo vpliv tudi škodljivci, bolezni in invazivne vrste.
Potreben je nov strateški premislek o energetski politiki v EU
Širši pogled na ekonomske vidike podnebnih sprememb s poudarkom na energiji je predstavil dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavil je odziv EU na globalne podnebne spremembe, energetski odziv Slovenije na podnebne spremembe, izpostavil učinke zamud in napak pri izvajanju energetske politike in posledično makroekonomske učinke zmanjšane konkurenčnosti zaradi visokih cen energije na bruto domači proizvod.
Dr. Jože P. Damijan je predstavil širši pogled na ekonomske vidike podnebnih sprememb.
Foto: arhiv GZS-ZKŽP
Po njegovem mnenju lahko Evropa povsem razogljiči svojo proizvodnjo energije in industrijo, vendar s tem skorajda nič ne prispeva h globalnemu zmanjševanju CO2 emisij, predvsem zaradi globalizacije in selitve industrijske proizvodnje v Azijo, kjer uporabljajo tehnologije, ki so energetsko in ogljično bistveno bolj intenzivne kot v Evropi. Zaradi selitve evropske (in ameriške) industrije v Azijo se globalni izpusti povečajo in ne zmanjšajo, prišteti pa je treba tudi učinek mednarodnega transporta. Zaradi energetske krize je v EU upad energetsko intenzivnih industrijskih panog za 10 do 15 %, kar vodi v gospodarsko stagnacijo v Evropi.
Neustrezen je tudi slovenski energetski odziv v okviru programa NEPN. Nujno potrebujemo JEK2 in OVE (zlasti hidroenergijo) energijo za zagotavljanje stabilne energetske samooskrbe države v prihodnje. V nasprotnem primeru bo to imelo učinek na povečanje cen električne energije, večjo uvozno odvisnost in posledično zmanjšanje konkurenčnosti ali opustitev energetsko intenzivnega dela gospodarstva. Poudaril je, da je potreben nov strateški premislek o energetski politiki v EU, da ohranimo industrijo in delovna mesta ter strateško avtonomnost EU.
Ključni deležniki žitne verige
GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pod svojim okriljem združuje tako Združenje kmetijskih podjetij, Združenje za mlinarstvo, Združenje za pekarstvo in Združenje proizvajalcev krmil, ki so ključni deležniki žitne verige. Vsa ta podjetja so steber prehranske varnosti, kmetijska podjetja s kooperanti, ustvarjajo visoke hektarske donose, uporabljajo najboljše tehnologije in digitalizirajo procese ter s tem zagotavljajo kakovostno in varno surovino. Mlinarji in peki so zanesljiv kupec surovin, ki te predelajo v varna živila in poskrbijo za nemoteno oskrbo trgovcev. Mlinarstvo in proizvodnja pekovskih izdelkov in testenin sodi med prve po številu družb v sektorju živilstva, drugo je po ustvarjeni dodani vrednosti, drugo po številu zaposlenih, zaposluje skoraj 4.500 ljudi, in je tretje po skupnih prihodkih od prodaje, teh ustvari več kot 472 milijonov evrov. Proizvajalci krmil pa so ključni za oskrbo s krmo za sektor proizvodnje mesa in mesnih izdelkov in mleka ter mlečnih izdelkov.
