Shrani za kasnejše branje.
Izziv vsakega vodstva podjetja je, kako lahko znanje še hitreje in bolj predvidljivo pretvarjajo v svoje konkurenčne prednosti, nove prihodke in trajnostno rast. Aktualni trendi kažejo, da se bo tekma s konkurenco še izraziteje nagibala v korist tistih, ki sodelujejo z raziskovalci, vlagajo v razvoj in znajo rezultate hitro uporabiti v praksi.
Žiga Lampe, GZS, Strateški razvoj; foto: arhiv GZS
Slovenci smo si upravičeno zgradili sloves naroda dobrih inovatorjev. Imamo vrhunsko izobražene ljudi, močno tehnično kulturo in dolgo tradicijo podjetnosti, kjer se znanje ne ustavi v laboratoriju, temveč se prelije v stroje, procese in izdelke. Velik del našega gospodarstva temelji na razvojnih dobaviteljih, ki za globalne naročnike rešujejo zahtevne inženirske izzive. Ob tem številna slovenska podjetja ne živijo le od pogodbenega razvoja, ampak ustvarjajo tudi lastne prodorne produkte kot rezultat njihovega znanja, trdovratnosti in bližine trgu. Vse to kaže na jasno dejstvo: imamo znanje! Ključno vprašanje za vodstva podjetij je, kako ga še hitreje in bolj predvidljivo pretvarjati v konkurenčno prednost, nove prihodke in trajnostno rast.
Izhodišča in podlage na evropski in nacionalni ravni
Na evropski ravni se je razprava o konkurenčnosti poenotila okoli ključnega sporočila: brez pospeška v raziskavah, inovacijah in njihovem prehodu na trg EU ne bo dohitevala globalnih tekmecev. Poročilo Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti evropskim vladam priporoča ambiciozno povečanje vlaganj v raziskave in inovacije ter radikalno poenostavitev poti od znanja do trga. Za podjetja je to pomemben signal, da se bo okolje še izraziteje nagibalo v korist tistih, ki sodelujejo z raziskovalci, vlagajo v razvoj in znajo rezultate hitro uporabiti v praksi.
Slovenija mora vlaganja osredotočiti v domenska jedra.
Evropski inovacijski indeks (European Innovation Scoreboard) za leto 2025 uvršča Slovenijo med zmerne inovatorje s skupnim indeksom 94,7 (EU povprečje =100) in 13. mestom med državami članicami. Poročilo hkrati opozarja na šibke točke, ki neposredno zadevajo podjetja. Ti so izdatki tveganega kapitala, ki so pri nas na manj kot tretjini povprečja EU, neposredna in posredna državna podpora podjetniškemu R&R se je od 2018 občutno znižala, izdatki podjetij za R&R pa so tik pod povprečjem EU in so v primerjavi z letom 2018 nekoliko upadli. V enem stavku, »gorivo za preboje« – financiranje in sistematična podpora – je premalo stabilno, da bi pospešilo množičen prehod znanja v hiter razvoj, tržne rešitve in posledično konkurenčne prednosti.
Na nacionalni ravni UMAR potrjuje, da produktivnost dohiteva evropsko povprečje, a prepočasi. Leta 2023 smo dosegli približno 85 % povprečja EU (v standardih kupne moči), dolgoročni cilj razvojne strategije je 95 % do leta 2030. Razlika se ne bo zaprla z nižjimi stroški, temveč z inovacijami in večjo učinkovitostjo, kar ponovno potrjuje potrebo po zavezništvu med gospodarstvom in raziskovalci.
Okvir temu daje tudi Strategija pametne specializacije (S5), ki ostaja omogočitveni pogoj evropske kohezijske politike 2021–2027 in bo tako tudi v naslednjem obdobju. To je jasen poziv, naj Slovenija koncentrira vlaganja v domenska jedra, kjer ima kritično maso znanja in tržni potencial – od naprednih materialov in trajnostnih tehnologij do hrane in digitalnih tehnologij.
Dopolnilno k temu je EU sprejela načela valorizacije znanja in pripadajoče kodekse ravnanja (upravljanje intelektualnih sredstev, standardizacija, sodelovanje industrije in akademije, vključevanje državljanov). Skupni imenovalec je zelo praktičen – raziskovalne rezultate je treba načrtno pretvarjati v rešitve za trg. Za to so potrebni partnerstva, pogodbe, jasna pravila o pravicah uporabe ter profesionalno upravljanje podatkov in IP.
Kje nastane »dolina smrti«?
Prenos tehnologij je prevod znanstvenega spoznanja v tržno rešitev. V praksi poteka po dveh poteh. Prva je ustanavljanje novih podjetij (start-upi in spin-offi), kjer so mehanizmi v svetu dobro znani – od pospeševalnikov do začetnega kapitala. Druga pot je vpeljava rešitev v obstoječo industrijo. Tukaj govorimo o izboljšavah procesov, novih materialih, digitalnih dvojčkih, avtomatizaciji, novih poslovnih modelih v podjetjih, ki že imajo trge, standarde in odgovornost do kupcev. Prav na tej drugi poti se izgubi največ potenciala, pogosto zato, ker podjetja nimajo utečenih stikov z raziskovalci ali ker manjkajo sredstva in čas za pilotiranje. Tako veliko raziskav ostane v predalih laboratorijev raziskovalnih organizacij.
Med zgodnjimi fazami tehnološke zrelosti (TRL 1–3) in industrijskimi preizkusi (TRL 4–7) zija »dolina smrti«. To je globalni izziv, kjer veliko odličnih zamisli nikoli ne pride do trga, ker zmanjka mostu med laboratorijem in proizvodnjo. Uspešne države ta most gradijo z industrijskimi pilotnimi linijami, skupnimi laboratoriji, standardnimi pogodbami in spodbudami, ki delujejo po načelu »majhni, hitri koraki – jasni izidi – preverjen poslovni učinek«.
V Sloveniji zadnji inovacijski indeks jasno pokaže, da je težava največja prav na investicijskem segmentu. Neposredna in posredna državna podpora podjetniškemu R&R se je relativno znižala, tveganega kapitala je premalo, izdatki podjetij za R&R pa so tik pod povprečjem EU. Vse navedeno neposredno vpliva na število projektov, ki pridejo čez »dolino smrti«.
Udeleženci delavnice v okviru projekta RTIT, Interreg Podonavje. Cilj projekta je med drugim okrepiti inovacijski potencial MSP. Foto: arhiv GZS
Poslovni argument, ne »družbena odgovornost«
Povezovanje z raziskovalnimi organizacijami (RO) ni kulturna gesta, ampak najkrajša pot do manj tveganih odločitev in hitrejših prihodkov. Raziskovalci imajo opremo, podatke in kompetence, ki skrajšajo razvoj iz mesecev v tedne, podjetja pa prispevajo poznavanje trga, procese in standarde. Skupaj lažje pridete do dokazov, ali rešitev deluje, in če deluje, pod kakšnimi pogoji, s kakšno ceno in s kakšnim učinkom na EBITDA. Sodobna EU načela valorizacije priporočajo ravno to. Vnaprej se dogovorite o zaupnosti, pravicah uporabe in objavah, uporabite standardne okvirne pogodbe in v projekt vgradite merila uspeha, ki jih razume tako raziskovalec kot vaš finančni direktor.
Percepcijo je vredno razbiti tudi pri nas pogostemu predsodku, da je delo RO »javno« in s tem samoumevno. V inovacijskih državah je normalno, da podjetja plačajo za jasno opredeljeno raziskovalno delo in čas – in zato dobijo rezultat, roke in pravico uporabe. To ni strošek, temveč zavarovalna polica proti slabim odločitvam in najkrajša pot do podatkov, na podlagi katerih vodstva sprejemajo investicijske korake.
Sodelovanje v praksi
Najbolj razširjeni modeli so preprosti. Pri naročenem raziskovanju sklene podjetje z RO okvirni dogovor in kratko prilogo s cilji, roki, ceno in merili uspeha; vnaprej se določi, kaj je obstoječe znanje (background), kaj novo znanje (foreground) in kako se slednjega lahko uporablja. Programi članstev odprejo podjetjem okrog določene teme za manjši letni vložek radar nad novostmi, učenjem in prvimi talenti. Vgrajeni raziskovalci (mladi raziskovalci ali po-doktorski raziskovalci, ki del časa delajo v podjetju) poskrbijo, da znanje ne ostane v poročilih, temveč se pravi čas vgradi v procese. Skupni projekti (nacionalni ali EU) pa združijo več partnerjev in omogočijo večje zaloge, industrijske pilote in certificiranja. V vseh primerih so pravila in pričakovanja jasna – in zato se tveganja zmanjšujejo, hitrosti odločitev pa povečujejo.
Vloga podpornega okolja: GZS vam lahko pomaga
Če imate razvojni izziv, pa tudi če še ni jasno izoblikovan, nas kontaktirajte. Na GZS imamo v okviru oddelka za Strateški razvoj vzpostavljeno ekipo, ki deluje na področju raziskav, razvoja in inovacij (strateskirazvoj@gzs.si). Preko mreže pisarn za prenos znanja, s katerimi na GZS redno sodelujemo, vam pomagamo hitro najti pravega raziskovalca in izbrati primeren način sodelovanja (od hitrega PoC-ja do pogodbenega raziskovanja ali skupnega projekta). Tudi če izziv še ni natančno definiran, lahko skupaj v kratkih, usmerjenih delavnicah oblikujemo jasen problem, merila uspeha in predlog prvih korakov. Nato pa poskrbimo za ujemanje z ustrezno raziskovalno ekipo, osnovne dogovore (NDA, okvir sodelovanja) in organizacijo začetnega srečanja. Namen je preprost: v najkrajšem času priti do zanesljivega odgovora, ali rešitev deluje, pod kakšnimi pogoji in kakšen poslovni učinek lahko pričakujete.
Če imate razvojni izziv, nas kontaktirajte na e-naslov: strateskirazvoj@gzs.si
Odločitveni korak – že ta kvartal
Če želimo kot gospodarstvo pospešiti produktivnost in dohiteti cilj 95 % EU do 2030, moramo znanje pretvarjati v posel hitreje in bolj predvidljivo. Evropa nam je odprla vrata z Draghijevimi priporočili, z inovacijskim indeksom, ki jasno pokaže, kje zaostajamo, in z načeli valorizacije znanja, ki določajo, kako se sodeluje. Preostane odločitveni korak na strani vodstev. Izberite en konkreten poslovni izziv, poiščite najbližjo raziskovalno ekipo, sklenite preprost dogovor o zaupnosti in uporabo standardne okvirne pogodbe, določite 8–12-tedenski »proof-of-concept« (PoC) in merila uspeha, ki jih razume tudi vaš kupec. Če PoC potrdi zgodbo, jo nadgradite v pilot in pogodbo o uporabi; če ne, ste hitro in poceni kupili znanje, ki vas je obvarovalo pred veliko dražjo napako. V obeh primerih ste bližje cilju, torej podjetju, v katerem inovacije niso stvar sreče, temveč rezultat dogovorjene igre med gospodarstvom in znanostjo.
RTIT – »knowhow skupnosti« za prenos materialnih tehnologij v Podonavju
GZS skupaj s partnerji iz osmih držav sodeluje v projektu RTIT (Interreg Danube), ki gradi knowhow skupnosti na področju materialov in materialnih tehnologij. Cilj je zelo praktičen: okrepiti inovacijski potencial MSP, razviti orodja za prenos raziskav v podjetja in zmanjšati tveganja pri komercializaciji – zlasti skozi pilotiranja, dizajn-management in povezovanje z vodilnimi regijami. Za slovenska podjetja to pomeni dodatna vrata do partnerjev, testnih okolij in konkretnih priložnosti za uvajanje rešitev.
.png)
