Odstrani iz knjižnice
Zdaj, ko je v slovenskih podjetjih pravica do odklopa formalno urejena in sodoločeni potrebni ukrepi za njeno izvajanje, je pravi trenutek, da se le-te dotaknemo tudi z vidika namena ureditve te pravice. Pravica do odklopa ni le pravna zahteva, temveč predstavlja temeljni premik v razumevanju sodobnega delovnega okolja in njegovega vpliva na posameznika.
Kaja Kališnik, Pravna služba GZS
Pravica do odklopa se je v zakonodaji RS uvedla z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (novelo ZDR-1D), in sicer v okviru novega 142.a člena ZDR-1. Delodajalci so bili obvezani sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje pravice do odklopa v praksi, najkasneje do 16. 11. 2024.
Rešitve za harmonijo med poklicnim in zasebnim življenjem
Zagotavljanje te pravice ni zgolj formalnost, temveč odraz prizadevanja za ustvarjanje delovnih pogojev, v katerih se spoštuje osebni čas zaposlenih. Pravica do odklopa omogoča zaposlitveno okolje, ki se zaveda pomena ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem ter poudarja potrebo po zaščiti duševnega zdravja in kakovosti življenja.
Širši pomen te pravice presega delovno razmerje – vpliva na posameznikovo dobro počutje, odnose in sposobnost prispevanja k družbi na zdrav in produktiven način. Pravica do odklopa postavlja nov standard za prihodnost dela, kjer dosegljivost ne postane breme, temveč je omejena in uravnotežena v korist vseh.
V zadnjem času se je v sodobnem delovnem okolju, ki ga zaznamuje vse večja digitalizacija in razširjenost dela na daljavo, koncept »priklopljenosti« na delovno mesto razširil izven običajnih delovnih ur.
Pravica do odklopa je tako koncept, ki zaposlenim omogoča, da se po zaključku delovnega časa odklopijo od delovnih obveznosti brez strahu pred negativnimi posledicami. To pomeni, da delodajalci od zaposlenih ne smejo pričakovati odzivnosti na e-pošto, telefonske klice ali druge oblike komunikacije zunaj dogovorjenega delovnega časa. Navedeno pa ne pomeni, da je komunikacija z zaposlenim izven delovnega časa prepovedana.
Zagotavljanje pravice do odklopa je odraz prizadevanja za ustvarjanje delovnih pogojev, v katerih se spoštuje osebni čas zaposlenih.
Zakaj je pravica do odklopa pomembna?
Nenehna dosegljivost lahko povzroči preobremenjenost, zmanjšano produktivnost in negativne vplive na duševno zdravje. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki ne morejo izklopiti delovnih obveznosti, pogosteje občutijo izgorelost, tesnobo in stres. Pravica do odklopa omogoča boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ter prispeva k dolgoročni ohranitvi delovne energije in zadovoljstva.
Kaj šteje za kršitev te pravice?
V tem trenutku, ko je pravica do odklopa še v povojih, se zdi, da se odpira več vprašanj, kot je odgovorov. In čeprav zakon določa osnovne smernice, bo odgovore na številna vprašanja podala šele praksa. Ali telefonski klic izven delovnega časa šteje za kršitev? Je elektronska pošta, poslana ob večernih urah, lahko problematična? Sčasoma bodo konkretni primeri in sodna praksa oblikovali jasnejšo sliko ter pripomogli k dodatni ureditvi te pravice v vsakdanjem delovnem okolju. Ob tem pa ostaja, da implementacija pravice do odklopa zahteva kulturo spoštovanja in razumevanja tako s strani delodajalcev kot zaposlenih. Ključno je, da delodajalci prepoznajo prednosti zadovoljne in spočite delovne sile.
Čeprav se pomen pravice do odklopa šele uveljavlja, je njen potencial za pozitivne spremembe v delovnem okolju ogromen. Kot družba moramo stremeti k rešitvam, ki bodo omogočile harmonijo med poklicnim in zasebnim življenjem, pravica do odklopa pa je pri tem nepogrešljiv del mozaika.