Shrani za kasnejše branje.
Kako daleč lahko seže mlad človek, če ga postaviš v okolje, ki verjame vanj? In kako daleč lahko gre podjetje, ko odpre prostor novi generaciji talentov?
Marisa Ban in Ana Žemva Novak, GZS, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje
Adria Mobil d.o.o. je podjetje z izjemno dolgo tradicijo oblikovanja in izdelave vozil za prosti čas, saj pod blagovno znamko Adria ustvarjajo že od leta 1965. Prav v letošnjem letu obeležujejo 60. obletnico blagovne znamke Adria. V letu 2025 so prejeli tudi naziv Tovarna leta 2025. Več kot pol stoletja znanja se danes kaže v široki paleti nagrajenih počitniških prikolic, avtodomov, vanov in mobilnih hišic, ki jih najdemo po vsej Evropi in še dlje.
Del njihove uspešne zgodbe je tudi nenehno vlaganje v mlade. Izvajanje sedanje oblike vajeništva se je začelo leta 2018, od takrat je podjetje sprejelo že osemnajst vajencev in kot eno najdejavnejših dolenjskih podjetij prav vsako leto sprejme novo skupino vajencev. Vajeništvo nudijo za izobraževalne programe strojni mehanik, mehatronik operater in mizar, pri čemer ostajajo ena najpogostejših izbir dijakov Šolskega centra Novo mesto. Za vpogled v njihovo vajeniško prakso smo se pogovarjali z odgovorno osebo za vajeništvo v podjetju in tudi dolgoletnim mentorjem Alojzom Goršetom ter vajencem programa mehatronik operater Rokom Penetom.
Mentorstvo, ki ima jasen namen
Ko se je podjetje odločilo, da vstopi v vajeniški sistem, je bilo treba postaviti popolnoma nov proces. Vzpostavitev tega je prevzel Alojz Gorše, ki se je naloge lotil sistematično. V podjetju so prepoznali, da ima potrebno strokovno znanje in naravno sposobnost dela z mladimi, zato je prevzel odgovornost za razvoj celotnega področja. Danes skrbi za organizacijo vajeništva in ustvarjanje baze mentorjev, ki se sproti usposabljajo ter nadgrajujejo svoje kompetence.
Mladi se ne smejo ustrašiti vprašanj, mentor pa mora biti dostopen, ko ga vajenec potrebuje.
Kot mentor se vsak dan srečuje z raznolikimi izzivi. Od vajenca do vajenca se postopek učenja razlikuje, zato je pomembno, da pristop prilagodi posamezniku. »Velik del učnega programa pade na mentorje, saj moramo teoretična znanja prenesti v prakso. Pomembno je, da se šola in podjetje dopolnjujeta. Vajenci prihajajo kot nepopisan list, vsak s svojimi talenti in potenciali, ki jih poskušamo razviti,« pojasnjuje.
Pri vajencih opaža predvsem to, da vsak pride z drugačnimi izkušnjami in predznanjem. Nekateri se hitro znajdejo pri delu z orodjem, drugi potrebujejo več časa, da pridobijo občutek za postopke. To ni nič neobičajnega, pravi, saj vajenec znanje gradi postopoma. Pri tem mu mentor stoji ob strani, razloži postopek, ga pokaže v praksi in skupaj ugotovita, kaj še potrebuje – dodatno razlago ali vajo. Po njegovih besedah je pomembno predvsem to, da se mladi ne ustrašijo vprašanj in da je mentor dostopen, ko ga potrebujejo.
Pri delu z mladimi je zanj ključna vzpostavitev odnosa. Zaupanje se gradi s spoštovanjem, jasnimi navodili in odprto komunikacijo. Mladi ob vstopu v podjetje dobijo prvo sliko o poklicu in delovnem okolju, zato mentorji že ob začetku poskrbijo za dobro predstavitev programa in proizvodnje. Veliko jim pomeni, da vajenec čuti podporo in razume, da se od njega pričakuje odgovornost, ne pa popolnost.
Alojz Gorše skrbi za organizacijo vajeništva v Adria Mobil in ustvarjanje baze mentorjev, ki se ves čas usposabljajo. Foto: arhiv Adria Mobil.
V podjetju vidijo vajeništvo kot dolgoročno naložbo. »V Adrii Mobil vajeništvo ocenjujemo kot program z dodano vrednostjo. Vajenci spoznajo delovni proces in poklic, podjetje pa njihovo motivacijo, sposobnosti in želje. To močno olajša prehod iz šolanja v zaposlitev, saj podjetje dobro spozna vajenca, njegovo delo in področja, kjer najbolj izstopa.«
Pravi, da so izkušnje z vajenci zelo dobre, zato si želijo program v prihodnje razširiti še na druge izobraževalne programe.
Vloga GZS pri podpori podjetjem
Mentor Gorše pri delu pogosto sodeluje z GZS, ki v sistemu vajeništva nosi pomembno vlogo. »Z delovanjem GZS sem zelo zadovoljen. Nudijo celovito podporo podjetjem in so vedno dosegljivi za pomoč. Cenimo njihovo organizacijo dogodkov, predstavitev in promocije vajeništva, saj vsi skupaj stremimo k temu, da ostane kakovostna in stabilna oblika izobraževanja.«
Njegove besede potrjujejo, da je sodelovanje med podjetji, šolami in GZS ključni del uspešnega vajeništva.
Vajeništvo skozi oči vajenca Roka
Rok Pene je vedel, da se najlažje uči ob dejanskem delu, zato je med možnostmi izbral vajeništvo. Želel je več konkretnih nalog in stik s stroji, orodjem in dejanskim delom. »Lažje se učim, ko sem neposredno v delovnem okolju, saj si bolje predstavljam postopke in si jih lažje zapomnim,« pravi.
Rok Pene ob podpisu vajeniške pogodbe. Vajeništvo mu poleg priložnosti za zaposlitev daje občutek, da dela nekaj, kar ima smisel. Foto: arhiv Adria Mobil.
Za Adrio Mobil se je odločil na priporočilo prijateljev. Podjetje mu je hitro postalo domače tudi zato, ker je blizu njegovega doma in ker je delo raznoliko.
Rok se pri delu počuti sprejetega. »Počutim se kot del ekipe, saj so me sodelavci lepo sprejeli. Pomagajo mi, vključujejo me v naloge in me vprašajo za mnenje, kar mi veliko pomeni. Zaradi tega se lažje učim in bolje delam.« To, kar opisuje, je rezultat mentorjevega pristopa, ki temelji na spoštovanju in podpori. Roka je to spodbudilo, da je začel samozavestneje prevzemati odgovorne naloge.
Posebej je ponosen na to, da je osvojil varjenje, saj si je to že dolgo želel. Naučil se je delati na robotu za nanos silikona, osvojil je rezkanje, struženje in popravila različnih naprav. Veliko napredka vidi tudi na področju komunikacije in timskega dela. Občutek napredka mu daje zagon, saj vidi, da se trud pozna v rezultatih.
Vajeništvo vajencem omogoča več ponovitev postopkov in njihovo boljše razumevanje ter hitrejše povezovanje teorije s prakso.
Kot izziv navaja vodenje vajeniških dnevnikov, ki zahtevajo natančno razumevanje postopkov, vendar to sprejema kot del odgovornosti. Na začetku ga je skrbelo, kako ga bodo sodelavci sprejeli, a so ga zelo hitro vključili v okolje. Kot pomemben del vajeniške izkušnje izpostavi tudi finančno plat. »Vajenci dobimo tudi vajeniško nagrado, kar je neka vsota denarja, s katero razpolagaš sam, ter se na ta način naučiš varno ravnati z denarjem.«
Ko govori o tem, zakaj bi vajeništvo priporočil drugim, izpostavi predvsem priložnost za zaposlitev in občutek, da delaš nekaj, kar ima smisel. Mlade spodbuja, naj se vajeništva ne ustrašijo, saj gre za način učenja, kjer imajo bistveno več praktičnega dela kot v šolskem programu. Pri klasični šolski praksi se dijaki z delom srečujejo redkeje in v krajših intervalih, medtem ko so vajenci kar 56 tednov v treh letih izobraževanja vključeni v dejanski delovni proces. Prav ta razlika jim omogoča, da postopke ponovijo večkrat, jih bolje razumejo in hitreje povežejo teorijo s prakso. Zaradi tega so ob koncu izobraževanja dobro pripravljeni na samostojno delo.
Vajeništvo v Adrii Mobil je primer dobre prakse, kjer se teorija sreča s prakso v okolju, ki mladim zaupa in jih usmerja. Podjetja, šole in GZS skupaj vzpostavljajo sistem, ki mladim odpira priložnosti za rast, podjetjem pa omogoča pridobitev ustreznega kadra. Ko skozi zgodbe mentorjev in vajencev vidiš, kako nastajajo nova znanja, je jasno, da vajeništvo ni zgolj izobraževalna oblika. Je partnerstvo, v katerem vsi dobijo prostor za rast.
Za naslednje šolsko leto bomo začeli na GZS zbirati najave prostih učnih mest. Vabimo podjetja, ki želijo sodelovati v vajeniškem sistemu, da nas kontaktirajo na ana.zemva.novak@gzs.si ali marisa.ban@gzs.si.