Shrani za kasnejše branje.
Podnebne spremembe spreminjajo zakonitosti čebelarjenja, pravi Aleša Mižigoj, prva dama Medexa. Podjetje, ki je pionir apiterapije, skupaj z znanstvenimi inštitucijami odkriva vse več izjemnih koristi čebeljih pridelkov.
Andreja Šalamun, foto: Žiga Intihar
Med je zelo lokalno živilo, a vendarle lahko sloves določenih vrst medu, ki so dokazano posebne, prodre po celem svetu. Osnova za to pa so njegove znanstveno dokazane lastnosti, pravi Aleša Mižigoj, direktorica družbe Medex, ki se je pod njenim vodstvom razvila v vodilno evropsko podjetje na področju prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov. Doda, da so tik pred tem, da bodo skupaj z znanstveniki razkrili izjemne lastnosti slovenskega medu.
Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem čebelarstvu?
V Sloveniji imamo izjemno veliko čebelarjev, med 11 in 12 tisoč jih je. Skupaj imajo okoli 230 tisoč panjev, kar dokazuje, da v naši državi čebelarimo zelo na drobno. Pohvalno je, da je zanimanja za čebele veliko, a veliko število čebelarjev ni nujno dobro – če imamo na primer na manjšem območju veliko različnih čebelarjev, lahko morebitna bolezen ogrozi več čebeljih družin. Druga, verjetno še pomembnejša težava, pa je, da imajo včasih ljubiteljski čebelarji premalo znanja za uspešno čebelarjenje.
Ste lahko malo bolj konkretni?
Samo ljubezen do čebelarjenja ni dovolj. V zadnjih letih se je namreč okolje bistveno spremenilo – vsako leto imamo več vremenskih ujm, pogoste so suše, poplave, neurja … Čebela ni paradižnik, ki ga daš v toplo gredo in ji tako omogočiš najbolj optimalne pogoje za rast in razvoj. Čebela leta v naravi in je povsem odvisna od razmer, ki vladajo v določenem obdobju. Na rastline, ki so osnova za njeno preživetje, vpliva tako suša kot preveč dežja, ki na primer spere nektar, mraz, zaradi katerega rastline pomrznejo … Če razmere niso ugodne, ni pridelka in za čebelarja ni dohodka.
Na to, kako pomembno je okolje za čebelarjenje, sem opozarjala že pred leti, a nisem pričakovala, da bo do tako drastičnih sprememb prišlo tako hitro. Povsem jasno je, da spremembe, ki jih povzroča človek, negativno vplivajo na okolje. Zato so izjemno pomembni profesionalni čebelarji, ki imajo veliko znanja in ves svoj čas posvečajo čebelam. Nenehno spremljajo, kaj se z njimi dogaja, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kaj v tistem trenutku potrebujejo. Danes je treba čebele hraniti tudi v popolnoma nepredstavljivih časih – na primer spomladi, včasih že skoraj v poletje. Pred leti so čebelarji čebele nahranili le jeseni, spomladi in poleti pa so si hrano lahko našle same. Tehnike čebelarjenja je treba prilagajati skoraj vsako leto, in sicer na vedno nove razmere.
Ljubiteljski čebelarji pa nimajo dovolj izkušenj niti časa. Običajno pridejo do čebelnjaka enkrat na 14 dni ali enkrat na teden, ne razumejo dobro, kaj se dogaja v panju … V teh časih pa je nujna fleksibilnost in veliko znanja – potrebni so namreč zelo hitri odzivi, ki morajo biti predvsem pametni.
Na to, kako pomembno je okolje za čebelarjenje, sem opozarjala že pred leti, a nisem pričakovala, da bo do tako drastičnih sprememb prišlo tako hitro.
Kje vidite vlogo Medexa na področju slovenskega čebelarjenja?
Medex je imel včasih izjemno pomembno vlogo pri širitvi čebelarjenja na celem območju nekdanje Jugoslavije. Podjetje je namreč male čebelarje spodbujalo tako, da jim je dajalo posojila za nakup panjev, sladkorja, potrebne mehanizacije … Konec sezone pa je čebelar del posojila poplačal s svojimi pridelki.
Danes teh potreb ni več; Slovenija je vzpostavila zelo dobre pogoje za čebelarjenje, izobraževanje čebelarjev pa je v veliki meri prevzela Čebelarska zveza Slovenije, ki v ta namen dobi tudi državna sredstva.
Kljub temu Medex nadaljuje z izobraževanjem – čebelji produkti so namreč mnogim še vedno dokaj neznani ali pa so nanje pozabili. Poleg tega se na nas pogosto obračajo tudi druge države, kjer čebelarstvo še ni tako razvito – ravno smo na primer gostili predstavnike Mongolije. Državam v razvoju vedno priskočimo na pomoč, saj zanje čebelarjenje pomeni velik napredek. Glavni in najpomembnejši pomen čebel je v opraševanju – preračunano v denar, čebele z opraševanjem prislužijo za okoli 200 milijard evrov letno. Poleg tega omogočajo večji pridelek, čebelarjenja pa se lahko lotijo tudi ljudje, ki nimajo veliko sredstev – potrebujejo namreč le nekaj denarja za panje.
Čebelji produkti so mnogim še vedno dokaj neznani ali pa so nanje že pozabili.
V manj razvitih državah lahko na primer čebelarjenje ženski, ki je v družbi pogosto še vedno v podrejenem položaju, omogoči zaslužek in jo opolnomoči. V Etiopiji lahko ženska s štirimi panji preskrbi celo družino, zato je v tovrstnih državah čebelarstvo izjemno pomembno. In prav tu je vloga Medexa – da vsa ta zavedanja in znanja širimo tudi navzven, predvsem pa, da skupaj z znanstvenimi inštitucijami odkrivamo vse neizmerne koristi, ki jih imajo čebelji pridelki na nas.
Se povezujete s slovenskimi čebelarji?
Se, ampak težava je v tem, da so količine v Sloveniji pridelanega medu običajno premajhne za naše potrebe. Če so razmere tako slabe, kot so bile lani, ko je bilo le nekaj kilogramov donosa na panj, potem slovenski čebelarji nimajo kaj prodati. Za osnovni produkt čebelarstva – med – ne moremo nikoli točno določiti, koliko ga lahko proizvedemo v določenem času, saj je dejavnikov, ki vplivajo na količino, veliko – glavno besedo ima narava.
Preračunano v denar, čebele z opraševanjem prislužijo za okoli 200 milijard evrov letno.
Kaj menite, da bi bilo dobro narediti za večjo prepoznavnost slovenskega medu in izdelkov iz njega v svetu?
Slovenskega medu je malo in praktično vsega lahko pojemo Slovenci. Značilno je, da ima vsak narod najraje svoj med in ga tudi najbolj spoštuje – Slovenci slovenskega, Avstrijci avstrijskega, Italijani italijanskega, Nemci nemškega, Švicarji švicarskega … Med je zelo lokalno živilo. A vendarle lahko sloves določenih vrst medu, ki so dokazano posebne, prodre po celem svetu. Vsi na primer poznamo manuka med, ki prihaja z Nove Zelandije in je poimenovan po grmovju manuka, na katerem čebele zbirajo nektar in cvetni prah. Pri tej vrsti medu so namreč raziskovalci dokazali pozitivne učinke na zdravje in njegov sloves se je hitro razširil po vsem svetu.
Nujno je, da proizvajalci podkrepimo svoje trditve z znanstvenimi dokazi. S tem se v Medexu zelo veliko ukvarjamo in sodelujemo z raziskovalnimi inštitucijami. Smo tik pred tem, da bomo razkrili izjemne lastnosti slovenskega medu.
Lahko poveste več o tem?
Gre za terapevtski med. Skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (kaže, da se nam bo kmalu pridružila še ljubljanska Medicinska fakulteta) izvajamo raziskave na slovenskem medu in smo izjemno veseli nad ugotovitvami.
Na čebelarstvo ne gledamo samo z vidika medu in čebeljih pridelkov, ampak predvsem z vidika izjemnosti čebel. Gre za neverjetna bitja, ki so sposobna sama preživeti, so dolgoživa, znajo sodelovati, komunicirati, njihovo znanje se prenaša – ena čebela prispeva k znanju celega panja, ko se pripravljajo na rojenje, se med sabo dogovorijo, kam bodo rojile … Če bi jim bili ljudje vsaj približno podobni, bi bili fenomenalni. Čebele so unikatne, mi pa želimo to njihovo enkratnost predstaviti v naših izdelkih, zato se zdaj veliko ukvarjamo z dolgoživostjo. Eden od temeljev dolgoživosti je skrb za normalno delovanje naših celic in našega črevesnega mikrobioma, in naši izdelki bodo usmerjeni v to smer. Veliko se dogaja v našem podjetju, pri nas nenehno brenči.
Pogosto je slišati, da medu ne smemo segrevati, saj da s tem izgubi zdravilne lastnosti. Je to res?
Ko med segrevamo, uničujemo bioaktivne beljakovine in encime. Eden izmed encimov namreč bistveno prispeva k antimikrobni aktivnosti medu, saj proizvaja vodikov peroksid, ki uničuje bakterije. Poleg tega ob segrevanju nastaja v njem hidroksimetilfurfural (HMF). Na njegov nastanek poleg temperature vpliva tudi čas segrevanja in drugi dejavniki, tudi kemijske lastnosti medu, kot so pH ter vsebnost kislin in mineralnih snovi. Razen nekaterih izjem med ne sme vsebovati več kot 40 miligramov na kilogram HMF-a. Vsako dolgotrajno izpostavljanje toploti škodi. Če ga bomo na primer pozabili na radiatorju čez vikend, pa čeprav ta ne bo oddajal zelo visoke temperature, bo imel ta med v ponedeljek veliko višji HMF kot v petek. Enako tudi, če ga bomo pustili na soncu.
Kratkotrajno segrevanje medu, na primer eno minuto, pa čeprav na 60 stopinj Celzija, ne bo povzročilo povišanja HMF-a. Nasprotno pa lahko tega zviša dolgotrajno segrevanje, pa čeprav samo na 37 stopinj Celzija.
Skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana trenutno izvajamo raziskave na slovenskem medu in smo izjemno veseli nad ugotovitvami.
Medex je pionir apiterapije. Zakaj ste se podali na to pot in kaj vam je z leti prinesla?
Zagotovo je Medex pionir apiterapije in ravno letos praznuje 70 let obstoja. Podjetje je ustanovila Slovenska zadružna zveza oziroma zadruga čebelarskih podjetij, in sicer kot podjetje za izvoz medu – od tod tudi njegovo ime – med eksport (ex). Ampak izvoz medu v sodih je nedonosna dejavnost in podjetju ni prinašala skorajda nobene dodane vrednosti, kar ni dober temelj za razvoj družbe. Zato je Medex že v 60. letih osnoval lasten apiterapevtski laboratorij, kjer so skupaj s profesorji, univerzami, zdravniki preučevali koristne učinke matičnega mlečka, medu, cvetnega prahu in propolisa na ljudi. S tem so položili temelj razvoju, boljšemu življenju celega podjetja in na to smo lahko Slovenci zelo ponosni. V svetu namreč ni tovrstnih podjetij, ki bi se toliko ukvarjala z znanostjo in razvojem, kot se ukvarjamo mi.
Torej nimate nekih resnih, pravih tekmecev?
Odvisno kaj razumemo pod besedo tekmec. Podjetja danes, v obdobju družbenih omrežij in nakupovanja preko spleta, napišejo marsikaj, vprašanje pa je, kaj stoji za njihovimi trditvami. Velikokrat nič. Medex pa si želi biti v komuniciranju čim bolj konkreten in vsako trditev podkrepiti z znanstvenimi dokazi.
Skupaj z Univerzo na Primorskem smo prvi na svetu izvedli dvojno slepo študijo o matičnem mlečku na ljudeh. Prinesla je izjemne rezultate – dokazali smo na primer izjemno delovanje matičnega mlečka na zniževanje vnetnih procesov v telesu. Pri vseh ljudeh, ki imajo indeks telesne mase več kot 25, kar predstavlja ogromen del svetovne populacije, maščobno tkivo nenehno sproža signale vnetja, zato imajo ljudje stalno povišan CRP (CRP je beljakovina, ki jo naredijo jetra v primeru, če se kjerkoli v telesu pojavi vnetje, op. a.). Normalne vrednosti so do 5 mg/L, ampak tudi znotraj običajnih vrednosti lahko ugotovimo, da v telesu poteka več vnetnih procesov pri vrednosti 3 kot pri vrednosti 1. Zaradi konstantnih vnetnih procesov pa pride do kroničnih degenerativnih bolezni, s katerimi se vse pogosteje spopadamo v zdajšnjem času.
Matični mleček klinično dokazano – rezultati študije so bili objavljeni tudi v priznanih medicinskih revijah – vpliva na zniževanje vnetnih procesov v telesu, izboljša antioksidativno zmožnost telesa in ker so imeli ljudje, ki so sodelovali v raziskavah, rahlo povišan indeks telesne mase, jim je celo zmanjševal apetit in nekoliko znižal holesterol.
Če bi bili ljudje vsaj približno podobni čebelam, bi bili fenomenalni.
Tudi znanstveno torej dokazujete pomembne lastnosti matičnega mlečka …
Res je. Matični mleček je izjemna snov, ki jo proizvajajo mlade čebele delavke, stare en teden, v svojih krmilnih žlezah in s katero hranijo matico ter nekaj dni tudi druge ličinke. O njem je še ogromno neraziskanega, a zdaj vidimo, da vrača naše telo v popolno harmonijo, v ravnovesje.
Večina ljudi ne ve, da sta matica in čebela delavka, ko se izležeta, genetsko povsem enaki. Tista, ki je ves čas – od jajčeca do ličinke in nato odrasle čebele – hranjena z matičnim mlečkom, postane matica, tista pa, ki je z matičnim mlečkom hranjena samo prva dva dni, nato pa je njena hrana mešanica medu in cvetnega prahu, se razvije v čebelo delavko. Pa čeprav imata povsem enako genetsko zasnovo!
Matica je dvakrat večja, živi do petdesetkrat dlje in je edina plodna. Tukaj vidimo, kako matični mleček vpliva na izražanje genov in prav zato ima izjemno pomembno vlogo v vseh raziskavah o dolgoživosti. Vse namreč kaže, da bo dolgoživost naslednja nova revolucija, primerljiva s ChatGPT.
Pravite, da bi nam lahko matični mleček podaljšal življenje?
Znanstveniki so že ugotovili, kako stare celice povrniti v mladostno stanje in to uspešno preizkusili na miškah. Cilj je torej ne le podaljšati življenje, saj že danes živimo deset let dlje kot pred štirimi desetletji. A na žalost večina ljudi zadnja leta preživi s pomočjo medicine in farmacije, z veliko kroničnimi boleznimi. Zato za zdravljenje porabimo veliko več denarja, kar ruši zdravstveni sistem. Cilj je torej podaljšati kakovostno, zdravo obdobje življenja.
Matični mleček ne učinkuje le pri čebelah, ampak, kot ugotavljajo znanstveniki, tudi na večjih živalih – mišim so s pomočjo matičnega mlečka življenje podaljšali za 10 do 15 odstotkov. Verjamem, da bodo tudi nadaljnje raziskave zelo pozitivne v tej smeri.
To najbrž pomeni, da boste tudi poslovno več pozornosti posvetili matičnemu mlečku?
Seveda. Imamo že izdelek beelixir, v katerem je matični mleček kombiniran z nikotinamid adenin dinukleotidom (NAD) in koencimom Q10 s cinkom ter vitaminoma D3 in B1. NAD sodeluje pri proizvodnji energije, ki ohranja normalno delovanje celic in telesa. S staranjem ga imamo namreč v telesu vse manj – do 50. leta ima povprečna oseba le polovico NAD, ki ga je imela v mladosti, do 80. leta pa le še do 10 odstotkov. NAD je nepogrešljiv za delovanje sistema, ki popravlja poškodbe DNK v celicah. Na eni strani imamo torej matični mleček, ki nam pomaga pri izražanju genov, na drugi pa NAD, ki nam pomaga pri odpravi napak v celicah.
Bi torej lahko rekli, da s svojimi izdelki prodirate tudi na medicinsko področje?
Raje rečemo, da prodiramo na področje lastne preventive in dobrobiti človeka. Z našimi izdelki želimo izboljšati življenje ljudi.
Kakšna je trenutno ponudba Medexa in kakšen je odziv kupcev na vaše izdelke?
Slovenci smo zase prepričani, da zelo dobro poznamo čebelje pridelke, a vendar vse bolj ugotavljamo, da o nekaterih vemo zelo malo. Takšen je na primer matični mleček, ki ga slabo poznamo, čeprav nam je čebelarstvo praktično položeno v zibelko. To nepoznavanje čebeljih pridelkov je še bolj izrazito zunaj Slovenije, kjer čebelarstvo ni del kulture.
Medex je že v 60. letih osnoval lasten apiterapevtski laboratorij, kjer so skupaj s profesorji, univerzami, zdravniki preučevali koristne učinke matičnega mlečka, medu, cvetnega prahu in propolisa na ljudi.
Je torej vaša naloga tudi ozaveščanje in informiranje kupcev?
Tudi. Ponosni moramo biti na kulturo čebelarjenja in želim si, da bi se tudi uradne inštitucije bolj odzivale na ugotovitve različnih raziskav s področja čebel in čebeljih pridelkov.
Ravno smo se vrnili z največjega sejma v Ameriki v Kaliforniji, kjer smo bili deležni navdušenja obiskovalcev nad našimi izdelki, pa čeprav je bila Amerika znana kot zelo usmerjena k farmaciji. Šele v zadnjih letih se počasi vrača k bolj naravnim izdelkom.
Pred dvema letoma smo se odločili za vstop na nemško govoreče trge in izdelke ponudili v spletni trgovini amazon.de. Danes sta propolis in matični mleček med najbolje prodajanimi in z najboljšimi ocenami v primerjavi s konkurenčnimi produkti. Kupci so hitro prepoznali kakovost, saj so Medexovi izdelki naravni, brez konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa in podobnega, nimajo dodanega sladkorja, so pa dobrega okusa in predvsem preverjeni, standardizirani.
Imajo nemško govoreči trgi kakšne posebne zakonitosti, ki se jim morate prilagajati?
Na njih smo prisotni sicer šele dve leti in s spletno prodajo smo želeli preveriti, kako se bodo kupci odzvali na naše izdelke. Navsezadnje gre vendarle za trge, kjer čebeljih izdelkov ne poznajo tako dobro kot v Sloveniji. Za enkrat smo z rezultatom zelo zadovoljni.
Matični mleček klinično dokazano vpliva na zniževanje vnetnih procesov v telesu ter izboljša antioksidativno zmožnost telesa.
Kako pa ste zadovoljni z rezultati poslovanja v lanskem letu?
Dokončnih podatkov še ni, a vse kaže, da so naši prihodki zrasli za približno 10 odstotkov v primerjavi z letom 2022. V letošnje leto smo stopili precej previdno. Že lani sem preverjala pri nemških dobaviteljih surovin, kakšno je stanje na trgu. Ti namreč prvi začutijo njegov utrip. Potožili so, da se je povpraševanje po surovinah zmanjšalo za 20 odstotkov in več. Na nemškem trgu se ohlajanje gospodarstva že čuti in ljudje v takih situacijah običajno začnejo varčevati pri stvareh, ki niso nujne. To se v Nemčiji brez dvoma zelo opazi. Kako bo drugje, bomo še videli, ampak živimo v izjemno dinamičnem in spremenljivem okolju in času. Vse napovedi so tvegane, zato se jih izogibam. Pomembno je, da smo aktivni, da budno spremljamo položaj na trgu in da se mu čim prej prilagodimo.
Kje vidite Medex čez desetletje? Kje si ga želite?
Vidim ga kot svetovnega voditelja pri raziskavah čebeljih pridelkov in njihove uporabe. Zagotovo ne bomo postali multinacionalka, saj smo odvisni od naravnih dobrin, ki bodo vedno bolj omejene. Bomo pa zagovarjali svojo kakovost, znanje in edinstvenost, ki se skriva v čebelah in njihovih proizvodih.
