Shrani za kasnejše branje.
Emanuele Castano, kognitivni in socialni psiholog, znan po raziskavah, ki povezujejo branje s teorijo uma, je na predavanju na Slovenskem knjižnem sejmu predstavil ugotovitve, ki kažejo, da branje literarne fikcije izboljšuje našo sposobnost razumevanja misli, čustev in namenov drugih ljudi. To je pomembno za vse, ki delujejo v svetu odnosov, saj je razumevanje drugih temelj dobrih odločitev, jasne komunikacije in uspešnega sodelovanja.
Maruša Boh, GZS, Služba za korporativno komuniciranje
Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je posebno pozornost pritegnil italijanski psiholog Emanuele Castano, eden vodilnih raziskovalcev na področju razumevanja empatije in socialne zaznave. Njegovo predavanje je pokazalo, da branje ni le prijeten umik v svet domišljije, temveč tudi proces, ki nas uči razumeti druge ljudi. Je proces, v katerem vstopamo v notranji svet drugih ljudi, resničnih ali izmišljenih. Prav zato branje leposlovja ni samo kulturna navada, temveč način, kako razvijamo razumevanje, občutljivost in odprtost.
Teorija uma
Castano razlaga, da nas literarna fikcija postavi v stik z notranjim svetom druge osebe: z njenimi mislimi, občutki, dilemami in motivi. Pri branju aktiviramo sposobnost, ki jo psihologija imenuje teorija uma; zmožnost, da razumemo, da imajo drugi ljudje svoje perspektive, ki se lahko močno razlikujejo od naših.
Zahtevnejša literarna dela vsebujejo večplastne in psihološko zapletene like. Bralec zato ne more le slediti zgodbi, temveč mora aktivno predvidevati, razlagati in se vživljati v odločitve junakov. Ta miselna dejavnost krepi sposobnost razumevanja ljudi tudi v resničnem življenju. Bolj lahkotna, predvidljiva literatura tega učinka nima, saj bralcu ponuja likovne vzorce, ki jih je mogoče razumeti brez večjega napora.
Branje je telovadnica za um
Raziskave s področja kognitivne znanosti kažejo, da branje vključuje tudi čustvene in telesne procese, kar potrjuje Castanovo razlago, da nam zgodbe pomagajo razumeti druge. Ob branju se aktivirajo možganski sistemi, povezani z zrcaljenjem čustev, empatijo in občutenjem drugih. Zato nas zgodbe ne samo informirajo, temveč nas dejansko spreminjajo.
Ko beremo o ljudeh, ki so drugačni od nas, vadimo razumevanje in širimo svoj miselni horizont, kar neposredno vpliva tudi na vodenje. Boljše razumevanje ljudi vodi do boljših odločitev, jasnejšega vodenja in trdnejših odnosov v podjetju. Ljudje, ki znajo prepoznati razmišljanje drugih, lažje zaznajo skrite potrebe, predvidijo odzive in gradijo sodelovanje. Zato je branje fikcije preprosta, a izjemno učinkovita praksa tudi za razvoj voditeljskih spretnosti.
Branje kot naložba v ljudi in prihodnost
Branje je potovanje v svetove drugih ljudi, v njihove misli, čustva in izkušnje, ki jih morda sami nikoli ne bomo doživeli. Prav to potovanje je tisto, kar je v ospredje postavil Emanuele Castano.
Da je branje temeljnega pomena za razvoj posameznika in družbe, je poudarila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in predsednica Upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, Vesna Nahtigal, ko je dejala: »Bralna pismenost ni razkošje, temveč temelj, na katerem stojijo skoraj vse druge kompetence, od sposobnosti presojanja informacij do inovativnega podjetništva. Če želimo imeti gospodarstvo, ki zaupa v znanje, moramo imeti skupnost, ki bere. Zato je skrb za bralno kulturo dolgoročna naložba, ne strošek.«
