Shrani za kasnejše branje.
Svetovno gospodarstvo bo v letu 2025 predvidoma raslo počasneje. Carinske vojne, geopolitične napetosti in morebitne trgovinske omejitve ter podnebna tveganja predstavljajo pomembne izzive za gospodarstva.
Darja Močnik, GZS, Analitika
Vzporedno z naraščajočim protekcionizmom se globalna gospodarska rast nekoliko umirja. Leta 2024 je dosegla 3,2 %, leta 2025 pa naj bi se po napovedih OECD znižala na 3,1 %. V ZDA naj bi se gospodarska rast upočasnila z 2,8 % v 2024 na 2,2 %, saj visoke obrestne mere in poslabšano razpoloženje potrošnikov zavirajo ekonomsko aktivnost. V območju evra bo gospodarska rast ostala šibka pri 1,0 % (0,7 % v 2024), kar je posledica nizkih naložb in negotovosti v poslovnem okolju. Marčevski podatek o proizvodnem PMI kaže na izboljšanje pogojev (na 50,7). Ta kazalnik je prvič po dveh letih presegel mejo 50 (kaže na rast) in je največje (čeprav še vedno zelo skromno) povečanje v zadnjih skoraj treh letih. K temu ključno prispevala rast v Nemčiji (52), kjer je bila najvišja v zadnjih treh letih. Proizvajalci v območju evra so poročali o nekaterih vnaprejšnjih odpremah blaga v ZDA zaradi napovedane uvedbe carin, vendar so tudi nakazali izboljšano domače povpraševanje. Rast storitev (po PMI kazalcu) v območju evra se je marca upočasnila (na 50,4) in se skoraj ustavila, saj so podjetja že drugi mesec poročala o upadanju pritoka novih poslov.
Kitajska naj bi beležila v 2025 gospodarsko rast v višini 4,8 %, predvsem zaradi državnih spodbud in povečane domače potrošnje. Podjetja se selijo s Kitajske v Mehiko in ZDA, da bi se izognila trgovinskim oviram, medtem ko Vietnam in druge države Jugovzhodne Azije pridobivajo na pomenu kot nova proizvodna središča zaradi konkurenčnih stroškov dela in dobro razvite infrastrukture.
Največja tveganja za globalno gospodarstvo ostajajo geopolitična negotovost, potencialni novi trgovinski konflikti in nevarnost višje inflacije, ki bi lahko prisilila centralne banke v dodatno zaostrovanje denarne politike. Poleg tveganj pa se odpirajo tudi priložnosti, kot so morebitna sprostitev trgovinskih omejitev znotraj regij, ki bi lahko spodbudila gospodarsko rast, ter povečane naložbe v nove tehnologije (umetno inteligenco, avtomatizacijo, internet stvari (IoT)), ki lahko izboljšajo produktivnost in konkurenčnost podjetij.
Inflacija bo ostala pomemben dejavnik, ki vpliva na gospodarske trende. V 2025 bo globalna stopnja inflacije predvidoma 3,8 % (po ocenah OECD). V ZDA se pričakuje postopno umirjanje inflacije, vendar bo ostala nad ciljno ravnjo FED-a (na 2,8 %). V območju evra naj bi bila inflacija še naprej visoka, a se bo postopoma zmanjševala pod vplivom restriktivne denarne politike (na 2,2 %) in šibke rasti povpraševanja. Na Kitajskem naj bi bila inflacija stabilna (0,6 %).
Pomanjkanje delovne sile in neskladja v veščinah postajajo ključni izzivi za podjetja. Zaradi starajoče se populacije in naraščajočih stroškov dela podjetja pospešeno vlagajo v avtomatizacijo, umetno inteligenco in digitalno preobrazbo delovnih procesov. Leta 2025 bo globalna stopnja brezposelnosti predvidoma 4,7 %. V ZDA bo porasla na 4,4 %, v Evropski uniji bo pri 6,4 %. V Evropi bo pomanjkanje delovne sile še naprej vplivalo na razpoložljivost kadrov, kar bo zahtevalo večje naložbe v izobraževanje, avtomatizacijo in spremembe organizacije dela.
Foto: Depositphotos
5 ključnih podatkov za Slovenijo
-2,2 odstotne točke (1. čet. 2025) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima se je v prvem četrtletju letos izboljšala (za 0,9 o. t.) glede na predhodno četrtletje. Obenem je bila gospodarska klima slabša za 0,2 odstotne točke glede na prvo četrtletje lani. K izboljšanju gospodarske klime na četrtletni ravni je vplivala porast zaupanja v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini na drobno (+5,7 o. t.), v storitvenih dejavnostih (+1,7 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (+1 o. t.) in v gradbeništvu (0,7 o. t). Poslabšalo pa se je zaupanje med potrošniki (-0,3 o. t.).
+3,4 % (jan. 2025/jan. 2024) – industrijska proizvodnja
Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila po desezoniranih podatkih v januarju 2025 po prvi oceni za odstotek in pol večja glede na predhodni mesec. To je predstavljalo drugi zaporedni mesečni porast. Januarja je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno za 3,3 % višji, k čemur je najbolj prispevala rast (+2 %) v predelovalnih dejavnostih. Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, podatki kažejo, da je v januarju na letni ravni izrazito porasla proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (+7 %; zdravila, elektronika in letala) in srednje nizko tehnološko zahtevna proizvodnja (+3 %; proizvodnja plastike, stekla, kovin ipd.).
+0,1 % (I-II 2025/I-II 2024) – prenočitve turistov
V prvih dveh mesecih leta 2025 je bilo zabeleženih za 0,1 % več prenočitev, od tega 3,4 % manj domačih prenočitev in 2,6 % več tujih. Tuji turisti so ustvarili 60 % vseh prenočitev – največ turisti iz Hrvaške (za 7,7 % več prenočitev), sledili so turisti iz Italije (+3,5 % več prenočitev), Avstrije (za 5,9 % več prenočitev), medtem ko so turisti iz Srbije ustvarili za 9,9 % manj prenočitev. Največji relativni porast prenočitev je bil v prvih dveh mesecih letos zabeležen v apartmajskih naseljih (+31 %), hotelih (+2,5 %; evidentirajo 57 % vseh prenočitev), medtem ko so prenočitve v zasebnih sobah upadle za 6 %.
+2,6 % (jan. 2025/jan. 2024) – vrednost gradbenih del
V letošnjem januarju je bila na medletni ravni vrednost opravljenih gradbenih del višja za slabe 3 %. Prvič v zadnjih 12 mesecih se je obseg opravljenih gradbenih del povečal tudi na letni ravni (glede na januar 2024). To je posledica porasta stanovanjske (za petino) in nestanovanjske stavbne gradnje (+14 %) ter 13-odstotnega porasta obsega opravljenih specializiranih gradbenih del. Gradnja inženirskih objektov je ostala medletno precej nižja (za 13 %). Cene stanovanjskih nepremičnin so v zadnjem četrtletju 2024 porasle za 8,5 % medletno, v celem letu 2024 pa za 7,4 %. Cene poslovnih nepremičnin so v zadnjem četrtletju medletno porasle za 15,9 %, v celem letu 2024 pa za 14,9 %.
+1,9 % (I-III 2025/I-III 2024) – Cene življenjskih potrebščin
Po umirjanju inflacije v lanskem decembru in januarju letos se je februarja in marca ponovno okrepila (marca za 0,6 %), kar je sezonsko pričakovano. V obdobju enega leta so bile marčevske cene višje za 2 %. Cene storitev so bile višje za 3,4 %, cene blaga za 1,3 %. Cene poltrajnega blaga so bile v enem letu višje za 2,2 %, blago dnevne porabe za 1,7 %, medtem ko so se cene poltrajnega blaga znižale za 0,8 %. K rasti so najbolj prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (+3,5 %). K letni inflaciji so prispevale še višje cene v zdravstvu (+5,4 %), skupini restavracij in hotelov (+4,2 %) ter v skupini izobraževanja (+ 2,9 %). Po drugi strani so se cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 1,2 % ter rast cen ublažila za 0,2 odstotne točke.