Shrani za kasnejše branje.
Načrtovana prometna povezava ni le prometni projekt, pač pa temelj za dolgoročno gospodarsko vitalnost in kakovost življenja v regiji.
Mateja Jordan
Eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov za prihodnost Dolenjske in Bele krajine bo regiji v prvi vrsti zagotovil hitrejšo, varnejšo in zanesljivejšo cestno povezavo. Njena izgradnja pa bo močno vplivala tudi na konkurenčnost gospodarstva, mobilnost prebivalcev ter privabljanje in zadrževanje kadrov, hkrati pa odprla nove razvojne in investicijske priložnosti. V podjetjih Kolpa, Revoz in TPV Automotive, kjer vsakodnevno občutijo posledice zamude projekta, opozarjajo, da trenutna prometna infrastruktura omejuje rast, povečuje logistične stroške ter zmanjšuje privlačnost regije za strokovne kadre.
Strateški pomen projekta so že pred leti prepoznali tudi na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine (GZDBK), ki razvoj tretje razvojne osi aktivno spremlja in soustvarja. Prepričani so, da bo nova cestna povezava od avtoceste A2 pri Novem mestu do Metlike in Črnomlja pospešila pretok znanja, okrepila gospodarsko dinamiko in zmanjšala razvojne razlike znotraj regije. Projekt predstavlja temelj za dolgoročen gospodarski in družbeni razvoj, obenem pa odpira pomembne priložnosti za mlade in za celoten regijski inovacijski ekosistem.
Foto: Depositphotos
GZDBK spremlja in soustvarja razvoj tretje razvojne osi
Od leta 2007, še posebej od leta 2012 naprej, Upravni odbor GZDBK na sejah redno obravnava napredek na južnem delu trase ter ves čas tesno sodeluje z ministrstvi, DARS-om, DRSC, DRI, občinami, Razvojnim svetom JV Slovenije in drugimi deležniki. V tem obdobju je prišlo do ključnega napredka: uspešnega umeščanja v prostor, sprejetja dveh državnih prostorskih načrtov, priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje, odkupov zemljišč in objektov ter arheoloških raziskav.
DARS je leta 2021 prejel gradbeno dovoljenje za prvi, petkilometrski odsek med Novim mestom vzhod in priključkom Osredek s povezovalno cesto do Revoza (1. in 2. etapa), za ta odsek je že zaključena tudi 1. faza za izbiro izvajalca gradnje. Na 3. in 4. etapi od priključka Osredek do priključka Maline, v skupni dolžini 12,8 kilometra, so vsa zemljišča in objekti že odkupljeni, pripravljena je tudi ključna dokumentacija, je pojasnil direktor GZDBK Tomaž Kordiš. Junija letos je MNVP javno objavilo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, javna razgrnitev pa se je zaključila julija. Na postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja vpliva tudi sprejem nove Uredbe o hrupu. Zaključena je bila že prva faza izbire izvajalca gradnje. Na 2. odseku, od priključka Maline do mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug, so se začeli odkupi zemljišč, priprava vse potrebne dokumentacije pa poteka skladno z načrtom.
Vsako leto zamude pomeni izgubljeno priložnost za hitrejši razvoj
Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa je predvidela zaključek prvih odsekov v obdobju 2021–2023, vendar smo leta 2025 še vedno v fazi, ko postopki potekajo prepočasi, poudarja predsednik GZDBK David Bratož. Zamuda pri gradnji tretje razvojne osi po njegovih besedah pomeni največjo razvojno omejitev za gospodarsko sicer zelo uspešno regijo. Žal država ne sledi njeni dinamiki, zato zaostanek ni več samo birokratska nevšečnost, pač pa povzroča merljivo gospodarsko škodo in zmanjšuje konkurenčnost podjetij zaradi naraščajočih logističnih stroškov ter tveganj v dobavnih verigah.
»Nepravnomočna gradbena dovoljenja in dolgotrajni pritožbeni postopki zavirajo investicijski potencial, kar je še posebej boleče za Belo krajino, saj slaba prometna povezanost neposredno vpliva na depopulacijo in otežen dostop do delovnih mest.« Brez sodobne ceste regija izgublja privlačnost za visoko usposobljene kadre, ki jih podjetja nujno potrebujejo, gost tranzitni promet pa zmanjšuje prometno varnost in kakovost bivanja.
Bratož kljub temu pozdravlja ključna premika v letu 2025: DARS-ovo pridobitev 120 milijonov evrov posojila za novomeško vzhodno obvoznico od Evropske investicijske banke (EIB) in objavo dokumentacije za gradbeno dovoljenje za tretjo in četrto etapo s strani MNVP.
Kratki dobavni roki so pomembna konkurenčna prednost, ki jo lahko zagotavlja le učinkovita prometna infrastruktura.
Konkurenčno prednost lahko zagotavlja le ustrezna prometna infrastruktura
Zamuda pri izgradnji tretje razvojne osi močno ovira pretočnost prometa čez Gorjance, kar je še posebej problematično za podjetje Kolpa, ki 80 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih. Ker celoten izvoz in večina logistike potekata po tej povezavi, slaba cestna infrastruktura upočasnjuje prevoz in povečuje tveganje za poškodbe izdelkov, ob zimskih razmerah pa je cesta zaradi zapor celo neprevozna. Posledice so lahko izpad prodaje ter v določenih primerih tudi zastoji v proizvodnji zaradi zamud pri dobavah surovin, opozarja direktor Borut Šterbenc. Po njegovem bi boljša prometna povezava predvsem omogočila hitrejšo in zanesljivejšo dostavo izdelkov kupcem ter bistveno zmanjšala poškodbe med transportom. »To bi izboljšalo logistično učinkovitost, znižalo stroške in okrepilo konkurenčnost podjetja na tujih trgih.«
Prometna infrastruktura močno vpliva tudi na privabljanje in zadrževanje kadrov. Kot opaža Šterbenc, se mnogi kandidati ne želijo voziti po obremenjeni in časovno potratni relaciji, kar zmanjšuje njihov interes za zaposlitev v regiji.
Ustrezna prometna povezava pa je ključna tudi pri načrtovanju prihodnjih investicij. Hitrejša realizacija projekta bi pomembno vplivala na razvojne načrte podjetja, saj je dostop do avtocest in hitrih povezav eden od temeljnih kriterijev pri izbiri lokacij za širitev proizvodnje ali odpiranje novih obratov. Ker je večina kupcev Kolpe v Zahodni Evropi, so kratki dobavni roki pomembna konkurenčna prednost, ki jo lahko zagotavlja le učinkovita prometna infrastruktura.
Tretja razvojna os je nujna za trajnostni industrijski razvoj regije in Slovenije
V novomeškem Revozu poudarjajo, da v njihovo tovarno vsak dan pripelje približno sto kamionov, ob povečani proizvodnji pa se to število lahko poveča na kar 250. V zadnjih letih so se stroški logistike – tako prevoza delov kot gotovih vozil – izrazito povečali in že skoraj dosegajo raven stroškov same izdelave vozila, pravi direktor Jože Bele. Po njegovem to jasno kaže, kako pomembne so učinkovite in zanesljive prometne povezave tako za avtomobilsko industrijo kot za celotno regijsko gospodarstvo.
»Vsaka ura zamude pri dobavi delov lahko pomeni izpad proizvodnje, kar je v avtomobilski industriji kritično,« opozarja direktor Revoza Jože Bele. Foto: arhiv Revoz
Zamude pri izgradnji tretje razvojne osi imajo konkretne posledice za poslovanje podjetja. »Daljše poti in zastoji poleg višjih stroškov prevoza podaljšujejo dobavne roke, kar zmanjšuje fleksibilnost proizvodnje. Vsaka ura zamude pri dobavi delov lahko pomeni izpad proizvodnje, kar je v avtomobilski industriji izjemno kritično.« Nova prometna povezava bi omogočila hitrejši dostop do ključnih trgov in dobaviteljev ter povečala zanesljivost dobav, kar je ključno za ohranjanje konkurenčnosti.
Bele spomni še, da prometna infrastruktura ni pomembna le za logistiko, temveč tudi za zmanjševanje okoljskih vplivov, kot so emisije in hrup, ter za vsakodnevne prevoze zaposlenih. »Številni sodelavci iz Bele krajine in drugih oddaljenih območij se danes soočajo z dolgotrajnimi vožnjami in pogostimi zastoji, kar zmanjšuje privlačnost regije za nove talente.« Izboljšane prometne povezave bi bistveno olajšale mobilnost zaposlenih, izboljšale kakovost življenja ter povečale zanimanje mladih strokovnjakov za delo v regiji.
Hitrejša realizacija tretje razvojne osi pa bi imela še bistveno širši vpliv na nove investicije, širitev proizvodnje ter dolgoročno ohranitev konkurenčnosti podjetij v regiji. »Skupaj z drugimi ključnimi infrastrukturnimi projekti, kot sta predor Karavanke in drugi tir, je tretja razvojna os nujna za trajnostni industrijski razvoj Dolenjske, Bele krajine in Slovenije,« je prepričan Jože Bele. Brez pravočasne izvedbe teh projektov obstaja resna nevarnost, da bodo podjetja zaradi visokih logističnih stroškov in slabše dostopnosti postopno izgubljala konkurenčno prednost na evropskem trgu.
Nova prometna povezava pomeni pomemben razvojni pospešek
Zastoj pri izgradnji 3. razvojne osi občutno obremenjuje tudi poslovanje podjetja TPV Automotive. »Naša tovarna na Suhorju pri Metliki je zaradi neustrezne prometne povezave praktično odrezana od ključnih dobavnih in prodajnih poti, kar neposredno vpliva na konkurenčnost, organizacijo proizvodnje in zanesljivo izpolnjevanje obveznosti do kupcev,« opozarja direktor Krunoslav Šimrak. Poleg tega velik del zaposlenih (tudi na drugih lokacijah) prihaja iz Bele krajine, zato se vsak dan sooča z dolgo, nevarno in stresno potjo na delo, kar ne vpliva le na njihovo počutje in produktivnost, pač pa dolgoročno tudi na pridobivanje, motivacijo in stabilnost kadrov.»Pridobivanje kakovostnih kadrov je že zdaj zahtevno, neustrezna prometna povezava pa to težavo še poglablja,« pravi Šimrak. Zaposlitev v regiji je neprivlačna zlasti za mlade in za strokovnjake, ki pričakujejo stabilno in učinkovito mobilnost. Po sogovornikovem mnenju bi tretja razvojna os pomembno povečala zanimanje talentov, izboljšala kakovost bivanja zaposlenih in dolgoročno prispevala k ohranjanju delovnih mest ter razvoju podjetij v regiji.
Dobra prometna infrastruktura vpliva tudi na strateške poslovne odločitve in investicije v proizvodne in logistične kapacitete.
»Naša oskrbovalna veriga temelji na pravočasnih dobavah komponent in surovin, zato vsak dodaten časovni zamik povečuje tveganje motenj v proizvodnji. Učinkovitejša cestna infrastruktura bi bistveno izboljšala pretočnost in predvidljivost logističnih tokov ter hkrati znižala stroške,« je prepričan Šimrak. Ker podjetje posluje na zahtevnih mednarodnih trgih, kjer je hitrost dobave pomemben del konkurenčne prednosti, pa bi omogočila tudi občutno večjo tržno konkurenčnost. Avtomobilska panoga je izrazito odvisna od visoke učinkovitosti in točnosti dobavnih verig, še dodaja. Nezanesljive in pomanjkljive prometne povezave zato predstavljajo eno ključnih ovir delovanja. Nepredvidljivost v prometu in zamude pri dobavi materiala lahko povzročijo zaustavitev proizvodne linije kupca, kar ustvarja visoke stroške in škoduje ugledu.
Direktor podjetja TPV Automotive Krunoslav Šimrak opozarja, da je zaradi neustrezne prometne povezave pridobivanje kakovostnih kadrov še dodatno oteženo. Foto: arhiv TPV Automotive
Krunoslav Šimrak spomni še, da so od prometne infrastrukture odvisne tudi strateške poslovne odločitve. Izgradnja tretje razvojne osi bi podjetju omogočila varnejši in učinkovitejši dostop do tovarne na Suhorju ter ustvarila pogoje za nove investicije v proizvodne in logistične kapacitete. Zmanjšala bi tveganja in povečala predvidljivost dobavnih verig, kar je nujen pogoj za širitev proizvodnje, uvajanje novih tehnologij, morebitno odpiranje dodatnih lokacij in lažje pridobivanje ustreznih kadrov. Predstavljala bi pomemben razvojni pospešek in okrepila konkurenčnost podjetja na mednarodnih trgih.