Shrani za kasnejše branje.
Pogovor z antropologom Danom Podjedom o prihodnosti dela in mladih, ki spreminjajo pravila igre ter postavljajo ogledalo trgu dela.
Maruša Boh, GZS, Služba za korporativno komuniciranje
Mladi so danes tisti, ki s svojo drznostjo, neodvisnostjo in občutljivostjo za globalne probleme pretresejo temelje trga dela bolj kot katerakoli generacija pred njimi. Generacija Z brez zadržkov postavlja pod vprašaj delovne navade, ki so bile desetletja nedotakljive, ter s tem razkriva, da številni sistemi preprosto niso prilagojeni realnosti 21. stoletja.
Če danes povprašamo delodajalce, kaj jih najbolj skrbi, skoraj vedno dobimo enak odgovor, in sicer pomanjkanje kadrov. A antropolog Dan Podjed, predstavnik generacije X, opozarja, da je ta težava bistveno širša od »premalo prijav na razpise«. Po njegovem se mladi preprosto ne odzivajo več na modele dela, ki so bili samoumevni generacijam pred njimi. Svet se namreč spreminja prehitro, da bi stare metode lahko delovale v novih razmerah.
Podjed pravi, da mladi pričakujejo moralno skladne organizacije in se nočejo vključevati v sisteme, ki nasprotujejo njihovim vrednotam. Foto: osebni arhiv
Zakaj mladi bežijo od klasičnih zaposlitev
Podjed na vprašanje odgovarja z razumevanjem. Poudarja, da organizacije mladih ne pritegnejo, kadar delo ne nosi občutka smisla ali širšega namena. Po njegovih besedah Generacija Z ne izbere zaposlitve zgolj zato, ker je varna, stalna ali dobro plačana. »Če v delu ne začutijo pomena, se pogosto sploh ne odločijo za prijavo,« pojasnjuje.
Podjetja pa to pogosto interpretirajo kot lenobo ali nezrelost, namesto da bi se vprašala, katere vrednote so danes dejansko pomembne. Mladi želijo delo, v katerem lahko vplivajo, rastejo, se učijo in obenem živijo. Zato jih ne prepričajo rigidni urniki, pretirano hierarhične strukture ali kultura, ki nagrajuje zgolj prisotnost, ne pa ustvarjalnosti.
Podjed dodaja, da starejše generacije hitro kritizirajo mlade, medtem ko sami ravnajo po starih navadah. »Ko starejši rečejo, da so mladi ves čas na TikToku, to praviloma kritizirajo na Facebooku,« se namuzne. Po njegovem bi morali mlade manj ocenjevati in več poslušati, saj dobro zaznavajo, kaj na današnjem trgu dela ne deluje več.
Mladi s svojimi vrednotami jasno kažejo, kako zelo se je svet spremenil. Njihove zahteve niso kaprica, temveč odsev dobe, v kateri se prepletajo tehnološki skoki, globalne krize in izzivi človečnosti.
Generacija Z kot ogledalo sistema
Mladi odraščajo z veliko ostrejšim občutkom za globalne probleme. Podnebna kriza, družbene neenakosti, politične napetosti, vse to zanje ni oddaljena teorija, ampak realnost, v kateri bodo živeli. »Za njih to niso izzivi, ampak dejanske grožnje,« pravi Podjed.
Zato ni presenetljivo, da postajajo družbeno aktivni: protestirajo, zahtevajo spremembe in odpirajo vprašanja, ki jih je starejše generacije pogosto strah nasloviti. A tudi takrat naletijo na očitke. »Ni prav, ko so doma pred zasloni, in ni prav, ko stopijo v javnost in izrazijo svoje mnenje. Kaj sploh hočemo?« se sprašuje Podjed.
Ta angažiranost se jasno odraža tudi v njihovem odnosu do dela. Mladi pričakujejo organizacije, ki so moralno skladne, trajnostno naravnane in transparentne, ter se nočejo vključevati v sisteme, ki nasprotujejo njihovim vrednotam.
Ko govori o prihodnosti dela, Podjed poudarja, da klasične kariere že dolgo ne obstajajo več. Generacija X je bila prva, ki je doživela razpad stalnih zaposlitev, generacija Z pa v svet vstopa v obdobju popolne negotovosti, kjer je stabilnost prej izjema kot pravilo.
Delo prihodnosti: med negotovostjo, tehnologijo in duševnimi stiskami
Negotovost današnjega časa se odraža tudi v duševnem zdravju. Raziskave kažejo skokovit porast tesnobe in depresije pri mladih. Socialni psiholog Jonathan Haidt generacijo Z brez ovinkov imenuje »tesnobna generacija«.
Podjed meni, da je del odgovornosti na starših: »Odrasla je generacija, ki je imela otroštvo na zaslonu, ne na igrišču. In naprave smo jim dali mi,« opozarja. S tem smo ustvarili generacijo, ki je navajena občutka, da jo nekdo ves čas spremlja in nadzira.
Poleg tega nas čakajo hitre spremembe. Na podlagi poročil Unesca, OECD in Svetovnega gospodarskega foruma Podjed opozarja, da bo do leta 2030 od 10 do 30 odstotkov delovnih mest spremenjenih ali nadomeščenih zaradi avtomatizacije, robotizacije in umetne inteligence. »Mladi to vedo in se zato premišljeno odločajo za poklicne smeri, ali pa se sprašujejo, ali je študij sploh še smiseln,« dodaja.
Kljub temu jim polaga na srce staro modrost: »Več znaš, več veljaš.« A še pomembneje – ohraniti morajo tisto, kar nas bo vedno razlikovalo od tehnologije: človečnost, ustvarjalnost, socialno inteligenco in empatijo.
Mladi se bolj premišljeno odločajo za poklicne smeri in sprašujejo o smiselnosti študija, saj se zavedajo sprememb, ki prihajajo tudi kot posledica umetne inteligence.
Kaj prihaja po generaciji Z?
Generacija Z že jasno kaže, da stari modeli dela ne delujejo več. Njihove zahteve niso uporništvo, ampak realen odraz sveta, ki se spreminja hitreje, kot se zmorejo prilagoditi številne organizacije.
In prav zdaj že prihaja generacija Alfa – otroci, ki so v svet vstopili z ekranom v roki in bodo pričakovali še več hitrosti, smisla in fleksibilnosti kot Z-jevci. Zato je morda res čas, da generacijo Z končno začnemo razumeti in skupaj z njo prilagodimo načine dela, ki jih prihodnost že zahteva. Dobrodošla, generacija Z!