Načela zelenega prehoda zasledujejo tudi nove zahteve pri poročanju

Jun 12, 2024 | Zeleni prehod

Sektorski standardi za poročanje so še v fazi priprave.

Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS

Nova pravila EU o poročanju podjetij o trajnostnosti – okoljskih, socialnih in upravljavskih zadevah – bodo veljala med letoma 2024 in 2028. V skladu z nedavno sprejeto Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti oziroma CRSD bo moralo o trajnostnosti v prihodnje poročati več podjetij, kriteriji poročanja bodo podrobnejši.

Uvedba novih pravil bo potekala v štirih časovnih korakih.

Namen Direktive CSRD je zagotoviti, da bodo podjetja bolj transparentno razkrivala informacije o trajnostnih tveganjih in priložnostih. Načelo dvojne pomembnosti, na katerem temelji Direktiva CSRD, zahteva, da podjetje oceni, kako zadeve v zvezi s trajnostjostjo vplivajo na podjetje in kako podjetje vpliva na ljudi in okolje. Podjetja bodo morala poročati v skladu s predpisi EU, vključno s taksonomijo EU – enotnim klasifikacijskim sistemom, ki vzpostavlja seznam trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Tako bodo podatki primerljivi, zanesljivi in enostavno dostopni za uporabnike. Ti jih bodo lažje našli in digitalno obdelali. Namen Direktive CSRD je tudi zmanjšati nepotrebne stroške podjetij, povezane s poročanjem o trajnostnosti, in podjetjem omogočiti, da zadostijo vse večjemu povpraševanju deležnikov po informacijah o trajnostnosti ter poročajo na stroškovno učinkovit način.

Postopnost širjenja števila zavezancev k poročanju

Velika podjetja, ki so že danes zavezana poročati v skladu z Direktivo NFRD, bodo v skladu z novo Direktivo CSRD prvič dolžna poročati za poslovno leto, ki se je začelo s 1. 1. 2024. Uvedba novih pravil bo potekala v štirih časovnih korakih. V nadaljevanju prikazujemo glavne poudarke novih pravil.

Nova pravila, ki jih uvaja CSRD, bodo veljala med letoma 2024 in 2028, kar pomeni, da bodo podjetja pripravljala trajnostno poročilo od leta 2025 naprej. Med novostmi so:

razširjeno področje uporabe na vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na organiziranih trgih (razen mikropodjetij, ki kotirajo na borzi),
revizija sporočenih informacij,
podrobnejše zahteve glede poročanja in zahtevo po poročanju v skladu z obveznimi standardi EU o trajnostnem poročanju.

Uporaba CSRD bo potekala v naslednjih štirih fazah:

1. 1. 2024 za podjetja, za katera že velja direktiva o nefinančnem poročanju (poročanje v letu 2025 za poslovno leto 2024).
1. 1. 2025 za velika podjetja, za katera trenutno ne velja direktiva o nefinančnem poročanju (poročanje v letu 2026 za poslovno leto 2025).
1. 1. 2026 za majhna in srednje velika podjetja, male in nekompleksne banke oziroma kreditne institucije ter lastne zavarovalnice (poročanje v letu 2027 za poslovno leto 2026).
Podjetja iz tretjih držav, ki ustvarijo več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka v EU, ali imajo v EU vsaj eno odvisno podjetje ali podružnico, ki presega določen prag, bodo prvič dolžna poročati v letu 2029 za poslovno leto, ki se začne v letu 2028.

Za poslovno leto 2024 bo v Sloveniji devet podjetij zavezanih za pripravo trajnostnega poročila, vsa iz prve kotacije.

Glavni izziv, ki ga podjetjem prinaša CSRD, je pravočasna priprava na specifična in zahtevna razkritja. V ta namen se podjetjem priporoča, da čim prej:

ugotovijo, ali je podjetje vključeno v področje oziroma obseg CRSD in do kdaj,
se osredotočijo na to, kar morajo pripraviti,
izvedejo popolno diagnozo novih kvalitativnih in kvantitativnih informacij, ki jih morajo pripraviti in razkriti,
spremljajo razvoj standardov trajnostnega poročanja EFRAG, predvsem standardov za posamezne sektorje.

Za poslovno leto 2024 bo v Sloveniji devet podjetij zavezanih za pripravo trajnostnega poročila, vsa iz prve kotacije. Med temi so tri iz dejavnosti financ (NLB, Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava), eno iz telekomunikacije (Telekom Slovenije), dve iz proizvodnje (Krka in Cinkarna Celje), dve iz logistike (Luka Koper, Intereuropa) in ena energetska družba (Petrol).

Sektorski standardi poročanja so še v fazi razvoja

Pri poročanju o trajnostnosti v skladu z Direktivo CSRD bodo morala podjetja poskrbeti tudi za skladnost z novimi evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS – European Sustainability Reporting Standards), ki jih bo Evropska komisija sprejela na podlagi predloga Evropske svetovalne skupine za finančno poročanje (EFRAG). Prvi sveženj osnutkov standardov ESRS je EFRAG Evropski komisiji predložil 23. novembra 2022, Evropska komisija pa bo standarde v končni obliki sprejela do 30. junija 2024.

Cilj standardov poročanja je izpolniti zahteve in pričakovanja deležnikov. Zato bodo standardi temeljili na dvojni pomembnosti, ki združuje pomembnost vpliva – vpliv podjetja na ljudi in okolje – ter finančno pomembnost – vpliv področja trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja. Predlogi EFRAG vključujejo podroben načrt za razvoj novih standardov trajnostnosti ter predloge za vzajemno krepitev sodelovanja med globalnimi in standardi EU. EFRAG je napovedal, da se bo v naslednjih mesecih osredotočil tudi na drugi sveženj standardov za posamezne sektorje. Dodatne standarde naj bi Evropska komisija sprejela do junija 2024.

Glavni izziv, ki ga podjetjem prinaša CSRD, je pravočasna priprava na specifična in zahtevna razkritja.

Trenutno je EFRAG prišel najdlje z oblikovanjem standardov za industrije nafte in plina ter rudarstva. Naslednji v fazi priprave so standardi poročanja v transportu, kmetijstvu, proizvodnji vozil, proizvodnji električne energije, proizvodnji hrane in pijač ter tekstilni industriji.

Skupine za pripravo sektorskih standardov sestavljajo deležniki, ki jih zanima razvoj evropskih standardov poročanja za katerikoli določen sektor. Ti deležniki so sestavljeni iz pripravljavcev in organizacij pripravljavcev, članov civilne družbe, socialnih partnerjev, investicijskih partnerjev ali drugih organizacij s posebnim interesom za določen sektor. Člani skupine podpirajo prepoznavanje relevantnih in pomembnih trajnostnih vprašanj za vsak sektor, zagotavljajo prispevke za razvoj osnutkov standardov, aktivno sodelujejo na delavnicah ter imajo dodatne stike, kjer je to koristno. Prispevajo tudi k javnim posvetovanjem in drugim dejavnostim, kot so raziskave, testiranje na terenu ali študije vpliva, ki bodo organizirane ob testiranju osnutkov.