Shrani za kasnejše branje.
V Uradnem listu EU je bila konec septembra objavljena Direktiva (EU) 2025/1892, ki dopolnjuje krovno Direktivo 2008/98/ES o odpadkih. Novosti so osredotočene na tekstil in živilske odpadke.
Antonija Božič Cerar, GZS, Služba za okolje, podnebje in energijo
Medtem ko pri odpadni hrani direktiva določa cilje zmanjševanja in preprečevanja nastajanja le-te, pri tekstilu uvaja razširjeno proizvajalčevo odgovornost za odpadni tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ter obutvene izdelke. Namen tega je zagotavljanje bolj trajnostnega ravnanja s tekstilnimi odpadki s spodbujanjem zbiranja, sortiranja, ponovne uporabe in recikliranja.
Proizvodnja tekstila porablja veliko naravnih virov in ustvarja okoljske obremenitve. Na ravni EU uvozimo kar 73 % oblačil in tekstila, ki se uporablja v gospodinjstvih. Večina okoljskih obremenitev pri proizvodnji tekstila nastaja v tretjih državah, zunaj EU. Zaradi globalne narave določenih emisij, na primer emisij toplogrednih plinov, te obremenitve niso omejene na lokalno okolje, kjer nastajajo.
Obstoječe ravnanje z odpadnim tekstilom v EU je neracionalno, odstopa od hierarhije ravnanja z odpadki in povzroča okoljske obremenitve tako v Uniji kot v tretjih državah, tudi zaradi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročata sežiganje in odlaganje odpadkov na odlagališčih.
Dopolnilna direktiva je stopila v veljavo 16. oktobra letos, pri čemer imajo države članice na voljo 20 mesecev, da njene zahteve prenesejo v nacionalno zakonodajo. Sistemi skupnega zagotavljanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti za tekstil morajo biti funkcionalni v posameznih državah članicah do 17. aprila 2028. Seznam izdelkov, za katere bo veljala proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), je določen v prilogi IV. C s KN-oznakami.
Do 17. aprila 2028 morajo zaživeti sistemi skupnega zagotavljanja PRO za tekstil.
Preambula k direktivi v 25. odstavku spodbuja države k pooblastitvi več organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev pri tekstilnih izdelkih. Kot prednosti tovrstnega pristopa poudarja, da konkurenca med temi organizacijami prinese večje koristi za potrošnike, poveča inovativnost, zniža stroške, izboljša ločeno zbiranje tekstila in poveča izbiro za proizvajalce, ki morajo skleniti pogodbo s tako organizacijo. Čeprav bodo sistemi zagotavljanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti zavezani k upoštevanju že uveljavljenih pravil na tem področju, ki izhajajo iz obstoječih direktiv, uvaja nova direktiva nekatere posebnosti za tekstil.
V obstoječih sistemih zbiranja tekstila igrajo ključno vlogo ti. subjekti socialnega gospodarstva, ki jih bo tudi v bodoče treba obravnavati kot partnerje v sistemih ločenega zbiranja. Poleg okoljskih doprinosov subjekti socialnega gospodarstva ustvarjajo kakovostna delovna mesta, zlasti za ranljive skupine.
Ločeno zbrani zavrženi tekstil bo opredeljen kot odpadek, ki bo moral opraviti strokovni pregled, na podlagi katerega se bodo oblačila in obutev uvrstila v tista, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in tista za recikliranje, kadar se strokovno oceni, da izdelkov ni mogoče ponovno uporabiti. Komisija bo zahteve glede sortiranja oblikovala v skupna merila Unije za prenehanje statusa odpadka rabljenega tekstila. Taka harmonizirana merila bodo olajšala razširitev vrednostnih verig ponovne uporabe in recikliranja. Končna odločitev o tem, ali so oddana oblačila in obutev primerni za ponovno uporabo, ne bo prepuščena osebam, ki izdelke oddajajo v za to namenjenih zbirnih centrih, temveč osebam, ki rabljene izdelke sprejmejo in so ustrezno usposobljene.
