Shrani za kasnejše branje.
»V gospodarstvu si želimo pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, ter spodbudila mlade za čimprejšnje vključevanje na trg dela,« je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob podpisu dogovora o predlogu pokojninske reforme.
Mag. Tajda Pelicon, GZS, Korporativno komuniciranje
»Vesela sem, da je prevladal razum in dogovor, da ne bomo spreminjali ali celo povečevali prispevnih stopenj ter s tem še bolj obremenjevali podjetja. Naj jasno povem, da nikakor ne bi mogli pristati na to, da bi pokojninska reforma še dodatno obremenila podjetja. To bi ob vseh ostalih obremenitvah vodilo v še večjo nekonkurenčnost podjetij v Sloveniji, ogrožanje njihovega poslovanja in delovnih mest zaposlenih,« je pozdravila dogovor, da se prispevne stopnje podjetij ne bodo povečale generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Gospodarstvo pričakuje, da bo pokojninska reforma zagotovila obvezno soglasje delodajalca za podaljšanje delovnega razmerja zaposlenih.
Dodatna delovna moč podjetjem in dodaten vir dohodka za upokojence
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček izpostavlja pričakovanje, da bo pokojninska reforma zagotovila obvezno soglasje delodajalca za podaljšanje delovnega razmerja zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Dodaja, da GZS podpira odpravo 25-odstotne dajatve za delo upokojencev in povečanje dovoljenih ur upokojenskega dela: »Delodajalci si v Zakonu o urejanju trga dela želimo podaljšanje časa za začasno in občasno delo upokojencev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine s sedanjih 60 ur na 90 ur mesečno. Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi jim to prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu.« Opozoril je, da gospodarstvo pričakuje določitev drugačnega razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino, prav zato, ker v Sloveniji še vedno ni določena kapica na prispevkih.
Dogovor Vlade RS in socialnih partnerjev o predlogu pokojninske reforme je podpisala tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.Foto: Tajda Pelicon
Podaljšanje delovne aktivnosti ob ustreznih prilagoditvah
Po besedah Gorenščka se mora država zavedati omejitve, da delodajalci ne morejo prispevati več. Že sedaj je namreč davčni primež podjetij v Sloveniji pri povprečni plači precej nad povprečjem OECD, pri čemer še posebej izstopajo visoki prispevki.
Gospodarstvo ne nasprotuje ohranitvi 40 let delovne dobe in podaljšanju referenčnega obdobja na 40 let minus 5 najslabših let ob hkratnem dvigu odmernega odstotka.
Gospodarstvo po besedah glavnega izvršnega direktorja Mitje Gorenščka podpira predlagani dvig starostne meje upokojitve na 62 oziroma 67 let ob ustrezno določenem prehodnem obdobju. Ne nasprotuje tudi ohranitvi 40 let delovne dobe ter podaljšanju referenčnega obdobja na 40 let minus 5 najslabših let ob hkratnem dvigu odmernega odstotka. Zadržkov tudi nima do spremembe indeksacije, kar je sicer ena glavnih zahtev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ta naj bi se ta po prehodnem obdobju petih let spremenila tako, da bi postopno prešla v razmerje, kjer bi v formuli za usklajevanje 20 odstotkov predstavljala rast plač, 80 odstotkov pa inflacija.