Shrani za kasnejše branje.
Specifike sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Mag. Štefan Belingar, GZS, Analitika
Izziv za poslovodstvo: Slovensko podjetje sprašuje, kakšen je davčni vidik pri obračunu davčnih obveznosti in prispevkov za hrvaškega državljana, ki je zaposlen v Sloveniji.
Obdavčitev dohodka iz zaposlitve
Na podlagi Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Hrvaško se dohodek iz zaposlitve praviloma obdavči v državi, kjer se delo dejansko opravlja. To pomeni, da se dohodek, ki ga zaposleni pridobi z delom v Sloveniji, obdavči v Sloveniji.
V tem primeru se od plače obračunajo vsi obvezni davki in prispevki (t. i. bruto I in bruto II). Čeprav je obdavčitev opravljena v Sloveniji, pa lahko oseba s stalnim prebivališčem na Hrvaškem še vedno velja za davčnega rezidenta Hrvaške.
Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja vsebuje določbo, ki omogoča, da se davek, plačan v eni državi (npr. Sloveniji), prizna kot odbitek v drugi državi (npr. na Hrvaškem). Zato je ključnega pomena, da zaposleni na Hrvaškem pravilno prijavi svoje dohodke in priloži ustrezna dokazila o plačanih davkih v Sloveniji. Pogosto je za to potreben poseben obrazec, s katerim slovenska davčna uprava potrdi plačilo davka. Ta obrazec zaposleni predloži hrvaški davčni upravi ob oddaji davčne napovedi.
Prispevki za socialno varnost
Če zaposleni stalno prebiva na Hrvaškem, se v določenih primerih lahko uporablja obrazec A1, ki mu omogoča, da ostane socialno zavarovan v državi stalnega prebivališča (torej na Hrvaškem), kljub temu da delo opravlja v drugi državi članici EU (v tem primeru v Sloveniji).
Evropska zakonodaja dovoljuje to izjemo pod določenimi pogoji (npr. delo od doma, oziroma ko zaposleni opravi vsaj 25 % celotne delovne aktivnosti na Hrvaškem, ali pa v primeru začasnega ali občasnega dela v Sloveniji).
Če pogoji za izdajo obrazca A1 niso izpolnjeni, mora biti zaposleni zavarovan v Sloveniji, kar pomeni, da mora delodajalec v Sloveniji plačevati vse obvezne prispevke za socialno varnost (pokojninske, zdravstvene in druge prispevke), skladno s slovensko zakonodajo.
Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja vsebuje določbo, ki omogoča, da se davek, plačan v eni državi (npr. Sloveniji), prizna kot odbitek v drugi državi (npr. na Hrvaškem).
Davčni rezidentski status
Davčni rezidentski status je ključen za določitev davčnih obveznosti v posamezni državi. Ocenjuje se glede na:
- trajanje bivanja (več kot 183 dni v koledarskem letu),
- središče življenjskih interesov (kjer ima oseba družino, nepremičnino, socialne in ekonomske vezi),
- stalno prebivališče.
Vendar pa v primeru, ko zaposleni živi na Hrvaškem in dela v Sloveniji, lahko ostane davčni rezident Hrvaške – še posebej, če ima tam družino, dom in druge osebne vezi.
Čeprav obstaja Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, mora oseba, ki je davčni rezident Hrvaške, še vedno:
- prijaviti svoje dohodke v tujini (torej v Sloveniji),
- predložiti dokazila o plačanih davkih,
- in morebiti doplačati razliko med hrvaško in slovensko davčno obveznostjo, če so hrvaške davčne stopnje višje.
Če pa so davčne obveznosti na Hrvaškem nižje, vračilo plačila iz Slovenije ni predvideno.
Sporazum omogoča uporabo več testov za določitev davčnega rezidentstva (stalno prebivališče, središče interesov, običajno bivališče). Če je posameznik določen kot davčni rezident Hrvaške, bo v Sloveniji plačal davek le od dohodkov iz slovenskega vira, hkrati pa bo moral te dohodke prijaviti tudi hrvaški davčni upravi, kjer lahko uveljavlja odbitek davka, že plačanega v Sloveniji.