Shrani za kasnejše branje.
Leto 2025 v Sloveniji zaznamuje zmerna gospodarska rast, ki temelji predvsem na investicijah in gradbeništvu, medtem ko industrijska proizvodnja in izvoz v EU stagnirata. Gospodarska aktivnost se je od sredine leta okrepila v večini dejavnosti, zlasti v gradbeništvu zaradi infrastrukturnih investicij in investicij v nestanovanjski gradnji, medtem ko je predelovalna industrija dosegla skromno rast šele v 3. četrtletju. Trg dela ostaja stabilen, brezposelnost nizka, rast plač pa visoka, zlasti v javnem sektorju. Inflacija se je umirila in cene energentov so se znižale. Gospodarska klima kaže znake izboljšanja, kar nakazuje na postopno okrevanje in stabilizacijo gospodarskih razmer.
Darja Močnik, Analitika GZS
BDP raste zmerno, izvoz zavira okrevanje
Realni BDP je v 3. četrtletju 2025 v Sloveniji po podatkih, prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel za 0,8 %. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil višji za 1,7 %. Visok medletni odboj je bil posledica lanskoletne nizke osnove. V prvih treh četrtletjih 2025 je povprečna letna stopnja rasti BDP dosegla le 0,7 %, kar je manj kot polovica povprečne rasti BDP v EU-27 (1,6 %) oziroma območju evra (1,5 %). Rast BDP na letni ravni je bila predvsem posledica okrepitve bruto investicij v osnovna sredstva (+9 %), k čemur je prispeval porast investicij v druge zgradbe in objekte (za tretjino). To je skladno z rastjo obsega opravljenih gradbenih del na nestanovanjskih in inženirskih objektih. Nadaljeval se je padec stanovanjskih investicij (-7,2 %). Prav tako se je poglobil padec investicij v stroje in opremo (-3 %), predvsem zaradi padca investicij v transportno opremo (za desetino) in v drugo opremo in stroje (-0,3 %). Uvoz blaga se je realno povečal (+0,8 %), kar se je odrazilo v poslabšanju bilance blagovne menjave, saj je izvoz blaga nasprotno upadel (-1,7 %).
V prvih treh četrtletjih 2025 je povprečna letna stopnja rasti BDP znašala 0,7 %, kar predstavlja manj kot polovico povprečja EU-27 (1,6%).
Zaupanje v gradbeništvu krepi optimizem
Gospodarska klima se je novembra v Sloveniji na mesečni ravni peti mesec zapored izboljšala, in sicer za 0,2 odstotne točke, ter je s tem dosegla najvišjo raven po decembru 2022. Izboljšanje je razvidno tudi na ravni trimesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na trimesečni ravni se je izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno (+3,3 o. t.), kjer je bilo najvišje v zadnji polovici leta, predvsem zaradi višje ocene trenutne prodaje (+8 o. t.) in pričakovane prodaje (+3 o. t.). Prav tako je poraslo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.), ki je bilo najvišje po juliju 2023, kar je posledica pospešitve rasti naročil (+2 o. t.) in povečanih pričakovanj glede zaposlovanja (+3,3 o. t.). Rast zaupanja je bila prisotna tudi pri potrošnikih (+0,7 o. t.) in v manjši meri v predelovalni dejavnosti (+0,3 o. t.), medtem ko je zaupanje upadlo v storitveni dejavnosti (-0,3 o. t.).
Višje zaupanje v gradbeništvu je posledica pospešitve rasti naročil in povečanih pričakovanj glede zaposlovanja.
Po padcu v 1. četrtletju močna rast gradbene aktivnosti v 2. in 3. četrtletju
Gradbena aktivnost je v 3. četrtletju dosegla najvišjo raven po letu 2022, predvsem zaradi infrastrukturnih projektov in nestanovanjskih stavb. Obseg opravljenih gradbenih del (podatki z izločenim vplivom koledarja) je bil v 3. četrtletju 2025 glede na enako obdobje lani večji za četrtino, kar predstavlja najvišjo četrtletno rast po zadnjem četrtletju 2022. Za tretjino je porasla gradnja inženirskih objektov (prometna infrastruktura, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti) in nestanovanjska stavbna gradnja (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe). Za petino več je bilo opravljenih specializiranih gradbenih del. Deveto četrtletje zapored je upadla stanovanjska gradnja (-4,3 %), kar je nakazoval že padec števila izdanih novih gradbenih dovoljenj za stanovanja. Vrednost opravljenih gradbenih del je v prvih treh četrtletjih 2025 porasla za 6,7 %. Največjo rast beležijo specialna gradbena dela (+11,8 %), gradnja stavb (+7,6 %) in gradnja inženirskih objektov (+2,5 %), kar potrjuje nadaljevanje investicij v stanovanjsko in infrastrukturno gradnjo ter energetske objekte. Stroški gradnje novih stanovanj so se v prvem polletju medletno povečali za 3,4 %, pri čemer so stroški dela zrasli za 7,1 %, stroški materiala pa so se rahlo znižali (-0,2 %).
Obseg opravljenih gradbenih del je bil v 3. četrtletju 2025 glede na enako obdobje lani večji za četrtino, kar predstavlja najvišjo četrtletno rast po zadnjem četrtletju 2022.
Prvi znaki okrevanja stanovanjske gradnje
Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe je oktobra letos poraslo, kar nakazuje postopno stabilizacijo po več četrtletjih padcev. Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) na upravnih enotah je bilo v Sloveniji v prvih desetih mesecih 2025 po številu glede na enako obdobje lanskega leta večje za 2,3 %, medtem ko je bilo za 2,6 % manjše, merjeno po površini. Rast števila stavb z izdanim gradbenim dovoljenjem je ublažil oktobrski desetinski padec, vendar je za polovico porasla skupna površina stavb z izdanim gradbenim dovoljenjem. Porast je bil posledica povečanja skupne površine izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe, ki je bila oktobra na najvišji ravni po aprilu 2023, in za nestanovanjske stavbe (za petino). Podobno je v oktobru spodbudno poraslo število stanovanj z izdanim gradbenim dovoljenjem (800 stanovanj oz. medletno 2,3-krat več). To lahko nakazuje na prve znake okrevanja stavbne gradnje in postopen doseg dna po padanju obsega stanovanjske gradnje v zadnjih četrtletjih.
Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe je bilo v prvih desetih mesecih 2025 po številu glede na enako obdobje lani večje za 2,3 %, merjeno po površini pa manjše za 2,6 %.
Foto: Depositphotos
Industrijska proizvodnja z rahlim odbojem
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v septembru 2025 v Sloveniji po prvi oceni po desezoniranih podatkih, v primerjavi s predhodnim mesecem, porasla za 1,2 %. K temu je ključno prispevala višja proizvodnja v predelovalni dejavnosti, ki je porasla za 1,3 %, kar je najvišja mesečna rast v zadnjih 11 mesecih. Ugodna septembrska rast je prispevala tudi k zmerni rasti proizvodnje v 3. četrtletju (za pol odstotka), do česar je prišlo po enoodstotnem padcu v 1. četrtletju in 1,3-odstotnem padcu v 2. četrtletju. Četrtletna rast v 3. četrtletju proizvodnje je v skladu z rahlim zvišanjem ocene izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. V prvih treh četrtletjih 2025 je industrijska proizvodnja ostala nižja (-1,5 %), pri čemer je predelovalna dejavnost zabeležila padec za 1 %. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih ostaja pod dolgoletnim povprečjem, kljub septembrskemu odboju.
Četrtletna rast v 3. četrtletju proizvodnje je v skladu z rahlim zvišanjem ocene izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti.
Stabilizacija cen industrijskih proizvodov
V desetih mesecih 2025 so cene industrijskih proizvodov v povprečju porasle za 0,8 %, od tega v predelovalni dejavnosti za odstotek in v rudarstvu za 5,5 %. Padec cen v predelovalni dejavnosti je izviral iz nižjih cen v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (-3,7 %), kjer cene proizvodov upadajo že od sredine leta 2023 naprej, kar je delno povezano z nižjimi vhodnimi cenami uvoženih proizvodnih inputov (polprevodniki itn.), proizvodnji papirja (-1,3 %) in proizvodnji kovin (-1,2 %). Padec so ublažile višje cene v proizvodnji pijač (+6 %), tiskarstvu (+4,2 %), proizvodnji živil (+3,7 %) in proizvodnji farmacevtskih surovin (+2 %). Upadle so zgolj cene v oskrbi z električno energijo (-4,6 %), kar pripisujemo nižjim veleprodajnim cenam električne energije v regiji.
Padec cen v predelovalni dejavnosti je izviral iz nižjih cen v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, kjer cene proizvodov upadajo že od sredine leta 2023 naprej.
Storitve krepijo presežek, blagovna menjava šibka
Storitvena menjava ostaja ključna za doseganje presežka na tekočem računu, medtem ko je blagovna menjava ustvarila manjšega. Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih treh četrtletjih 2025 v presežku (2,4 mrd EUR). V tem obdobju je za 120 mio EUR upadel presežek v blagovni menjavi (na 300 mio EUR) v primerjavi z enakim obdobjem 2024. K temu je prispevala hitrejša rast uvoza (+0,6 %; +180 mio EUR) od izvoza blaga (+0,2 %; +60 mio EUR). Izvoz v države članice EU je v prvih treh četrtletjih letos predstavljal 75,2 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 0,6 % oz. 0,1 mrd EUR. Izstopalo je zmanjšanje izvoza v Francijo (za 0,2 mrd EUR), medtem ko se je najbolj povečal izvoz v Avstrijo (za 0,1 mrd EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,4 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 0,6 % oz. 0,2 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Hrvaške (za 0,4 mrd EUR), izrazito pa zmanjšal uvoz iz Italije in Nemčije (skupaj za 0,4 mrd EUR). V blagovni menjavi z državami izven EU se je povečal presežek do Ruske federacije (za 0,1 mrd EUR) zaradi večjega povečanja izvoza. Zmanjšal se je presežek do ZDA (za 0,2 mrd EUR) tako zaradi zmanjšanja izvoza kot tudi povečanja uvoza blaga. Presežek v storitveni menjavi je nasprotno porasel (+150 mio EUR) zaradi hitrejše rasti izvoza (+5,8 %; +535 mio EUR) od uvoza storitev (+6 %; +385 mio EUR). V treh četrtletjih 2025 se je izvoz vseh storitev medletno povečal za 5,8 %, uvoz pa za 5,9 %.
V prvih treh četrtletjih 2025 je za 120 milijonov evrov upadel presežek v blagovni menjavi v primerjavi z enakim obdobjem 2024.
Trgovina z neživili in vozili vleče rast prihodkov
Realen prihodek od prodaje v trgovini na drobno, brez motornih vozil, je v oktobru 2025 v Sloveniji porasel za 2,2 % glede na enako obdobje predhodnega leta, kar predstavlja pospešitev rasti v primerjavi s skromno rastjo iz 3. četrtletja (pol odstotka). V prvih desetih mesecih 2025 je bil prihodek v trgovini na drobno višji za 1,4 %, kar je skromna rast glede na 4-odstotno rast realnih dohodkov prebivalstva. Rast je izvirala iz večje prodaje v trgovini z živili (+2,2 %) in v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (za odstotek). Zaupanje v trgovini na drobno se je izboljšalo, predvsem zaradi višje ocene trenutne prodaje in pričakovane prodaje. Skromna je ostala rast realne prodaje v trgovini z živili (pol odstotka), ki se je v oktobru tretjič v zadnjih 4 mesecih znižala (za odstotek), medtem ko se je ta nasprotno oktobra v trgovini z neživili (+4,3 %) pospešila na 13-mesečni vrh. V trgovini z motornimi vozili in popravili je oktobrska rast realne prodaje dosegla desetino, kar je največ v zadnjih petih mesecih in sovpada z rastjo števila registracij novih osebnih vozil, v prvih desetih mesecih 2025 pa je zabeležila 7 % medletno rast.
V prvih desetih mesecih 2025 je bil prihodek v trgovini na drobno višji za 1,4 %, kar je skromna rast glede na 4-odstotno rast realnih dohodkov prebivalstva.
