Ugodna davčna politika bi spodbudila gospodarsko rast in tuje investicije

Shrani za kasnejše branje.

Po mnenju organizacij, združenih v Gospodarski krog, bi moral biti cilj davčne reforme razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika bi spodbujala tuje investicije in gospodarsko rast.

mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje GZS, foto: Tadej Kreft

Petnajst gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, ki sestavljajo Gospodarski krog, je 10. januarja v Cankarjevem domu organiziralo javni posvet o davčni reformi.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma poudarila, da je gospodarstvo v Sloveniji že danes po efektivni stopnji obdavčitve z davkom od dohodka pravnih oseb bolj obremenjeno kot v štirih primerljivih srednjeevropskih državah: » Z dvigom stopnje DDPO za dodatne 3 odstotne točke bo postalo še manj konkurenčno. Po deležu pobranih socialnih prispevkov v BDP smo na 3. mestu med EU-27. Ključen razlog za odstopanje je visoka efektivna obdavčitev dela s pokojninskimi prispevki in odsotnost razvojne kapice. Primerjava neto plače pri slovenski povprečni bruto plači 2.200 EUR kaže, da je v sedmih srednjeevropskih državah mesečni prejemek zaposlenega v povprečju za 145 EUR višji, če dvignemo višino plače na 4.000 EUR bruto, pa kar za 290 EUR. Na lestvici konkurenčnosti držav je Slovenija na 42. mestu med okoli 60 državami. Ti podatki dokazujejo, da Slovenija ni privlačna za greenfield neposredne tuje investicije.«

Slovenija še naprej ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj, tako z vidika finančne kondicije kot nekaterih strukturnih kazalnikov konkurenčnosti in odpornosti, vključno z visoko stopnjo socialne kohezije, je povedal dr. Peter Wostner, UMAR. Izpostavil pa je prepočasen in premalo odločen napredek, še posebej v vidu negativnih demografskih trendov. Slovenija bi morala zasledovati cilj dviga produktivnosti na raven vodilnih inovatork in zato bolj jasno opredeliti nacionalne strateške prioritete. Te bi morale bolj jasno zasledovati pospešeno in celovito pametno preobrazbo, tako v segmentu preoblikovanja slovenskih tradicionalnih paradnih konjev kot bolj ambicioznega naslavljanja še neizkoriščenih priložnosti (npr. na področju IKT), vključno s pospešeno avtomatizacijo in pospešenim uvajanjem novih tehnologij (npr. umetne inteligence). Za to je potreben celovit sveženj ukrepov, ki so v Poročilu o produktivnosti strukturirani na predvidljivo, učinkovito in odzivno poslovno okolje, strateški pristop k razvoju človeških virov ter ukrepe za pospešen prehod v pametno in zeleno gospodarstvo. Za to pa bo, tudi z vidika davčnega prestrukturiranja, treba vzpostaviti bolj prijazno okolje za izvajanje visoko produktivnih aktivnosti in zaposlenih.

Številčna udeležba na dogodku je dokazovala pomen pereče tematike davčne zakonodaje.

»Rokohitrstvo« ni prava pot

Na okrogli mizi so svoja stališča prikazali dr. Tjaša Redek in dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete, predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun ter Ivan Simič iz Simič & partnerji in Davčne svetovalne zbornice Slovenije.

Plače so v Sloveniji nizke, a so odraz tistega, kar v družbi realno ustvarimo. Če se ne bomo posvetili temu, kako ustvariti več, bodo takšne tudi ostale, je izpostavila dr. Tjaša Redek. Politika mora povezati različne strategije, ki bodo vodile do višje blaginje. Porazdelitev plač je šla v zadnjih letih v škodo višje izobraženih, razlike v plačah se znižujejo.

Postopanje vlade na področju davčne reforme je dr. Mojmir Mrak označil kot »rokohitrstvo«. Vlada je v osnovi usmerjena prerazporeditveno. Vsekakor bi bilo treba davčno reformo sprejemati skupaj s pokojninsko, pri čemer je treba najprej razčistiti, kaj so pokojnine in kaj socialni transferji. Ne verjame, da je za takšno reformo prava volja in so bolj verjetne zgolj določene spremembe oz. prilagoditve. Zato bi v dani situaciji raje videl, da davčne reforme ne bi bilo, ker če bo, bi lahko naredila več škode kot koristi.

»Pravica odložena je pravica odrečena,« je dr. Matej Avbelj komentiral še vedno nerešeno ustavno presojo zakona o dohodnini. To, da država ne zagotovi učinkovitega in poštenega razreševanja sporov v družbi, je označil kot skriti davek. Pojasnil je, da je povprečen čas do sprejema odločitve na Ustavnem sodišču prek 500 dni, po vsebini odloči le v 13 % podobnih zadev, kot je ustavna presoja zakona o dohodnini. Ostale zavrže, kar pomeni, da spor ni razrešen. Počasno delovanje ne pomeni, da ustavno sodišče ne odloča, temveč da odločanje prepušča drugima dvema vejama oblasti, ki prevečkrat zakone sprejemata po hitrem postopku.

Dr. Davorin Kračun se je strinjal z dr. Mrakom glede fiskalnih pravil. Ta vidi kot instrument, ki koristi v EU predvsem manjšim, perifernim državam. V zadnjih štirih letih smo šli čez tri krize. Skupni primanjkljaj je v tem obdobju znašal 10,2 mrd evrov. Četrtino tega je prispeval strukturni primanjkljaj. Zagovarja predvidljive in stabilne javne finance tudi na srednji in dolgi rok.

»V Sloveniji niti ne rabimo toliko reorganizacije davkov, ampak več plačnikov. Sam sem že pred leti predlagal 6. dohodninski razred za tiste, ki bodo imeli prihodke na leto nad milijon evrov. Mi hočemo privabiti bogataše v Slovenijo, da bodo tukaj plačevali davke,« je dejal mag. Ivan Simič.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil obžalovanje, da na posvetu ni bil prisoten noben od pristojnih ministrov in dodal, da »ne glede na to, ali imamo različno mišljenje, ali letos delati davčne reforme, sem prepričan, da bi lahko naredili vsaj korak v smeri razbremenitve gospodarstva. Nisem sicer optimističen, ampak zadovoljen bi bil že s tem, da ne bi dobili dodatnih obremenitev.«

Sklepi strokovnega posveta gospodarskega kroga

1. Gospodarska in kmetijska združenja in organizacije smo tako pomemben partner oziroma deležnik v socialnem dialogu, da se odločitve, ki vplivajo na naše delovanje, kar davčna reforma vsekakor je, brez nas ne bi smele sprejemati. Pri reformah, ki zadevajo družbo kot celoto, morajo biti vse karte položene na mizo, pogovori iskreni in dogovori zavezujoči.
2. Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte.
3. Davčna politika je sistem, ki vpliva na življenja ljudi in na poslovanje podjetij. Zato je treba davčne reforme delati redko in premišljeno, da ureditve zdržijo daljše časovno obdobje, kar zagotavlja predvidljivo in stabilno poslovno okolje. V nasprotnem primeru se posameznike in podjetja sistemsko odvrača od večje aktivnosti.
4. Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast.
5. Hkrati mora davčna reforma nasloviti demografske izzive in se usmeriti v preprečevanje odliva izobraženih kadrov v tujino in privabljanje tujih usposobljenih kadrov.
6. Nenehno prekomerno zviševanje davščin in prispevkov zagotovo povečuje sivo ekonomijo, s čimer se prilivi v proračun in blagajne socialnih sistemov manjšajo.
7. Nestabilno davčno okolje se odrazi tudi v višjem strošku kapitala in likvidnosti, ki se odrazi tudi v pogojih financiranja gospodarstva in prebivalcev.
8. Velike davčne obremenitve nas sicer čakajo predvsem v letu 2025, vendar pa so že spremembe pri Zakonu o dohodnini kljub večjim obremenitvam podjetij prinesle nižje neto plače, saj na primer olajšava ni bila dvignjena, spremembe so bile pri davčni obravnavi nagrade za poslovno uspešnost. Gospodarski krog verjame, da so bile številne spremembe Zakona o dohodnini, ki je bil spremenjen lansko leto, neustavne. Na presojo Ustavnega sodišča še čakamo.
9. Glede na izkušnje tega leta in sprejem zakonov, ki so gospodarstvu prinesle obremenitve, ljudje pa zato niso dobili nič večjih plač, menimo, da je najbolje, da se vlada nadaljnjih sprememb davčne zakonodaje sploh ne loteva. Če pa se jih bo, naj si vzame zgled po Nemčiji ali Hrvaški, kjer so gospodarstvo z davčno reformo razbremenili, ljudem pa zagotovili višje neto plače.