Shrani za kasnejše branje.
Osrednja tema 23. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij je bila namenjena razvoju, trajnostnosti in uporabi novih tehnologij v podjetjih s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti, inovativnosti, spodbujanja zelenega prehoda in digitalizacije.
Mag. Anita Jakuš, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS – ZKŽP) je letos organizirala že 23. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij, ki se je odvijal 5. junija v Portorožu. Največji dogodek s področja agroživilstva v Sloveniji prinaša odmevne novosti na področju razvoja in prihodnjih trendov v živilsko predelovalni industriji doma in na tujem.
Udeležence so po uvodnem orisu panoge agroživilstva v Sloveniji, trendih in izzivih, ki jih je predstavila dr. Tatjana Zagorc, direktorica zbornice, nagovorili mag. Janez Rebec, predsednik GZS – ZKŽP, Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vrh kmetijskih in živilskih podjetij je največji dogodek s področja agroživilstva v Sloveniji, ki prinaša odmevne novosti na področju razvoja in prihodnjih trendov doma in na tujem.
Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Predsednik GZS – ZKŽP mag. Janez Rebec je spomnil na ukrepe, ki so potrebni za prehransko varnost prebivalstva in ohranitev zdravih jeder kmetijskih in živilskih družb v Sloveniji. Poudaril je, da je treba predvsem povečati produktivnost, zagotoviti investicije za prilagoditev na podnebne spremembe in trajnostne cilje, kmetijstvo in živilsko industrijo pa promovirati kot ključno panogo za zagotavljanje prehranske vrednosti. Ob tem je izpostavil še pomen povečanja deleža lokalne hrane v javnih zavodih in zagotavljanja kvalificirane delovne sile z vlaganjem v izobraževanje zaposlenih.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je trajnostnost tema, ki jo GZS letos piše z veliko začetnico in s katero želi pomagati članom lažje dosegati zahteve na področju okoljevarstva, družbene odgovornosti in upravljanja. Opozoril je na davčno reformo in na potencialno višje dajatve in davke ter poudaril, da bodo v zbornici nasprotovali dvigu davka na dodano vrednost na sladke pijače. Izpostavil je tudi energetiko in pomen izgradnje JEK2 za gospodarstvo ter prizadevanja za dvoletni zamik uveljavitve novega sistema obračuna omrežnin.
Kmetijstvo in živilsko industrijo je treba promovirati kot ključno za zagotavljanje prehranske vrednosti.
Ministrica Mateja Čalušić je poudarila pomen agroživilstva v Sloveniji ob tem pa dodala, da se še vedno sooča s številnimi izzivi. Posebej je poudarila pomen priprave Strategije razvoja kmetijstva in živilstva, vendar je zanjo potreben čas. V prihodnje bo zelo pomembno povezati čisto vse deležnike v verigi, predvsem pa pridelavo in predelavo hrane. Izpostavila je tudi pomen mikrorajonizacije, ki se bo izkazovala skozi upravljanje kmetijskih zemljišč ter zagotavljanje kakovostne hrane v slovenskih trgovinah.
Velika negotovost na izvoznih trgih in negotovost glede cene energentov
Dr. Jože P. Damijan je predstavil Strateške izzive slovenskih podjetij v mednarodnem okolju. Po njegovem se ključni kratkoročni in srednjeročni strateški izzivi slovenskih proizvodnih podjetij v mednarodnem okolju nanašajo na veliko negotovost na naših izvoznih trgih in negotovost glede cene energentov kot ključnih inputov. Veliki šoki v zadnjih dveh letih glede cen energentov in velika negotovost glede njihove dinamike v prihodnjih letih so vplivali na padec industrijske proizvodnje na naših ključnih trgih in posledično na padec naročil za slovenska podjetja. Kot kažejo projekcije, bodo cene energije (plina in električne energije) v prihodnjih letih ostale povišane in bistveno višje kot na konkurenčnih trgih, kot sta Kitajska in ZDA. To lahko pomeni okrepitev trenda deindustrializacije v Evropi in selitve proizvodnje v države s cenejšo energijo. Za zmanjšanje negativnih posledic za Slovenijo bi morala slovenska vlada to negotovost zmanjšati. Na eni strani z zagotovitvijo realističnega NEPN programa, ki bi signaliziral, da bodo z ustrezno kombinacijo virov energije in cene elektrike v Sloveniji srednjeročno in dolgoročno ostale konkurenčne; na drugi strani pa z ustreznimi ukrepi kot v Nemčiji in Franciji, ki bi proizvodnim podjetjem zmanjšal stroške elektrike (z zagotovitvijo zamejenih cen elektrike iz slovenskih elektrarn ter zmanjšanjem različnih dajatev na cene elektrike).
Na okrogli mizi so bili predstavljeni dejavniki konukrenčnosti in uspešnosti v času dvojnega prehoda.
Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Analizo panoge agroživilstva za leto 2023 je podal Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Predstavil je rezultate poslovanja in poudaril pomen dviga produktivnosti in konkurenčnosti živilsko-predelovalnih podjetij, krepitev inovacijskih vlaganj, novih tehnologij, sistematični razvoj človeških virov ter krepitev proizvodnje z višjo dodano vrednostjo.
Strokovne vsebine je zaokrožila okrogla miza z naslovom »Kam nas pelje razvoj?«, na kateri so sogovorniki Simon Franko, BASF Adriatic, Danilo Kobal, Mlinotest d.d., Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Marian Šefčovič, Radenska d.o.o. in Enver Šišić, Skupina Perutnina Ptuj, govorili o aktivnostih na področju inovacij, uporabe novih tehnologij in trajnostne preobrazbe podjetij, kako jih povezati za večjo produktivnost in konkurenčnost podjetij verige preskrbe s hrano. Okroglo mizo je povezovala dr. Tjaša Redek, ki je v uvodu predstavila dejavnike konkurenčnosti in uspešnosti v času dvojnega prehoda.
Podelili priznanja odličnim živilskim podjetjem
Na Vrhu so bila podeljena priznanja »Odlično živilsko podjetje 2024«, ki jih GZS – ZKŽP pripravlja skupaj s časnikom Finance. Letošnji nagrajenci natečaja so:
- v kategoriji mikro in malih podjetij: Zavod Dobrote Dolenjske;
- v kategoriji srednjih in velikih podjetij: Perutnina Ptuj;
- posebno priznanje Financ in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je prejelo podjetje Puklavec Family Wines.
