Shrani za kasnejše branje.
Ali lahko delodajalec zakonito zadrži oziroma pobota obveznosti delavca z zneskom plače?
Mag. Štefan Belingar, samostojni svetovalec pri Analitiki GZS
Izziv za poslovodstvo: Slovensko podjetje sprašuje, ali se lahko pripravi in podpiše sporazum, s katerim se zaposleni sicer strinja, da se zneski, ki izhajajo iz vračila sorazmernega regresa, preveč izrabljenega dopusta ter manjkajočih delovnih ur, poravnajo s pobotom pri izplačilu plače.
Zaposleni je podal odpoved in mu je delovno razmerje prenehalo 24. septembra 2025. Ker ni bil zaposlen do konca koledarskega leta, mora vrniti sorazmerni del regresa (približno 400 EUR). Prav tako je izrabil tri dni dopusta preveč, kar predstavlja dodatnih 200 EUR. Poleg tega je imel zaposleni okoli 80 ur minusa (neenakomerno razporejen delovni čas; zaposleni bi moral manko nadomestiti do konca leta, poleg tega pa je pogosto predčasno zapuščal delo), kar predstavlja še približno 600 EUR.
Obračun plače zaposlenega za obdobje do 24. septembra 2025 znaša približno 1.200 EUR (vključno s povračilom stroškov prehrane; povračila stroškov prevoza ni, ker je prebivališče oddaljeno manj kot 1 km od delovnega mesta). Znesek njegovega dolga do podjetja je skoraj enak višini plače.
Pri presoji je treba upoštevati relevantno zakonodajo:
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) – določa, da se plača praviloma izplačuje v denarju in neposredno delavcu.
- Obligacijski zakonik (OZ) – ureja pobot terjatev, razen če je pobot prepovedan z zakonom.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) – določa omejitve posegov v plačo, ki pa se ne uporabljajo, kadar gre za sporazumno kompenzacijo, ki jo delavec prostovoljno in izrecno odobri.
Skupni dolg delavca namreč znaša:
- sorazmerni del regresa: 400 EUR
- preveč izrabljen dopust: 200 EUR
- manjkajoče ure: 600 EUR
- skupaj: 1.200 EUR, kar je približno enako njegovemu neto izplačilu za mesec september.
Ključen je 136. člen ZDR-1, ki določa:
- Delodajalec lahko zadrži izplačilo plače samo v zakonsko določenih primerih.
- Delodajalec ne sme pobotati svojih terjatev do delavca brez delavčevega pisnega soglasja.
- Delavec ne more dati soglasja vnaprej, pred nastankom terjatve.
Soglasje mora biti dano prostovoljno
Iz navedenega izhaja, da je pobot dopusten, če so terjatve delodajalca resnične, določljive in zapadle. Delavec mora podati pisno in izrecno soglasje za pobot. Soglasje mora biti dano prostovoljno in po nastanku terjatev.
Brez pisnega soglasja delavca v obliki jasnega sporazuma o pobotu, delodajalec ne sme zadržati celotnega izplačila plače, saj bi to lahko predstavljalo kršitev zakona in poseg v delavčeva minimalna sredstva za preživetje.
Sporazum mora vsebovati:
- natančen opis vseh postavk dolga (zneske in pravno podlago),
- izrecno, prostovoljno soglasje delavca, da se dolg v celoti pobota z izplačilom zadnje plače,
- izjavo delavca, da se s tem odpoveduje izplačilu neto razlike,
- datum podpisa ter potrditev, da je bil delavec seznanjen z vsebino in posledicami sporazuma.
Foto: Depositphotos