Shrani za kasnejše branje.
Partnerji, ki skupaj iščejo rešitve – znanost, raziskave, inovacije in gospodarstvo so naravni zavezniki.
Sergeja Širca
»V Sloveniji že imamo dobre odnose med akademsko sfero in gospodarstvom, za vse pa bo koristno, če ti postanejo odlični,« na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) komentirajo povezovanje med znanostjo, izobraževanjem in gospodarstvom pri nas.
Poudarjajo, da so znanost, raziskave, inovacije in gospodarstvo naravni zavezniki. »Uspešno sodelovanje pomeni, da se tako gospodarstvo kot akademske institucije prepoznavajo kot partnerji, ki skupaj iščejo rešitve za aktualne gospodarske izzive,« pravijo na ministrstvu. Tovrstno sodelovanje spodbujajo predvsem z razpisi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki je bila preoblikovana ravno s tem namenom. Izpostavljajo razpis Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov, ki je bil namenjen raziskovalnim organizacijam in podjetjem za spodbujanje tehnoloških in uporabnih raziskav ter razvoja ravni tehnološke razvitosti, s poudarkom na krepitvi sodelovanja med akademsko sfero in podjetji, še posebej z vključevanjem mikro, malih in srednjih podjetij.
Na ministrstvu dodajajo, da je bil pred dvema letoma podpisan dogovor o strateškem sodelovanju med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorsko konferenco Republike Slovenije in Vlado RS za tehnološki razvoj in inovacijski preboj, ki je bil usmerjen k doseganju visokih razvojnih ciljev Slovenije.
Sodelovanje je temelj razvoja Slovenije
Med primeri odličnega sodelovanja med raziskovalnimi inštituti, fakultetami in gospodarstvom izpostavljajo letos podpisani memorandum za krepitev strateškega sodelovanja med Lekom in slovenskimi znanstveno-raziskovalnimi inštituti in lanski podpis podobnega dogovora z javnimi univerzami ter strateški sporazum o sodelovanju na področju farmacije in biotehnologije, ki so ga vse tri javne univerze podpisale z Zavodom Biotech Hills. »Takšno sodelovanje je temelj razvoja Slovenije, saj prinaša vrhunsko inovativnost,« poudarjajo na MVZI.
Ustrezno koordinirano in vodeno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je lahko izjemno učinkovit instrument.
»Država in Evropska unija s svojimi razvojnimi spodbudami omogočata podjetjem, da preizkušajo tudi drznejše in inovativnejše rešitve, kar krepi njihovo globalno konkurenčnost ter ohranja in ustvarja delovna mesta tako v razvoju in podpornih službah, kot tudi v proizvodnji,« ocenjuje dr. Aleš Mihelič, vodja predrazvoja v Gorenju. »V Gorenju več kot 450 razvojnikov skrbi za neprestan tehnološki napredek, s katerim uspešno tekmujemo na globalnem trgu. Zaradi vedno hitrejšega tempa razvoja in nenehnega pojavljanja novih tehnologij podjetje intenzivno sodeluje s številnimi slovenskimi in tujimi fakultetami ter raziskovalnimi inštituti. Ti projekti potrjujejo, da je lahko ustrezno koordinirano in vodeno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami izjemno učinkovit instrument pri vedno krajših razvojnih ciklih in vse ostrejši globalni konkurenci,« pravi dr. Mihelič in našteje aktualna sodelovanja: »V okviru Univerze v Ljubljani sodelujemo neposredno in pri sofinanciranih razvojno-raziskovalnih projektih s Fakulteto za strojništvo, Naravoslovno-tehniško fakulteto ter Fakulteto za računalništvo in informatiko. Na Univerzi v Mariboru sodelujemo s Fakulteto za strojništvo ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Poleg tega smo tudi stalni partnerji Inštituta Jožef Stefan in Kemijskega inštituta. Na mednarodni ravni pa je sodelovanje še posebej intenzivno z Univerzo v Delftu na Nizozemskem in Kraljevim inštitutom za tehnologijo na Švedskem.« Med ključnimi temami aktualnih sodelovanj so krožno gospodarstvo in trajnost, nizkoemisijski aparati in zelene tehnologije, digitalizacija in pametne rešitve, napredni materiali in tehnologije ter avtomatizacija, robotika in umetna inteligenca.
Med projekti posebno uspešnega sodelovanja Gorenja z javno raziskovalno sfero dr. Mihelič izpostavlja sodelovanje z ekipo prof. dr. Gregorja Čepona s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. »V enem izmed projektov smo kot prvi na svetovnem trgu velikih gospodinjskih aparatov razvili popolnoma papirnato embalažo, ki vzdrži vse transportne obremenitve in ostane nepoškodovana tudi pri pospeških do 50 G. V naslednjem projektu nam je z uporabo najsodobnejših numeričnih metod uspelo bistveno zmanjšati hrupnost delovanja premijskih pralnih strojev Asko in to kljub posebni konstrukcijski zasnovi, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo aparata. Hrup smo znižali na raven najtišjih pralnih strojev na trgu. V zadnjem obdobju pa ekipa v okviru projektov Horizont Evropa DICIM in CREDIT v sodelovanju z Gorenjem razvija rešitve na področju umetne inteligence, katerih cilj je vnaprejšnje napovedovanje morebitnih odpovedi posameznih komponent. S tem bi uporabnikom omogočili popolnoma brezskrbno uporabo Gorenjevih gospodinjskih aparatov,« napoveduje dr. Mihelič.
Tudi na GZS ocenjujejo, da je sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno-izobraževalnim sistemom v Sloveniji pomemben del nacionalne razvojne ambicije ter eden osrednjih pogojev za konkurenčen razvoj Slovenije do leta 2035 – vendar njegov izkoristek po mnenju Željke Kelkedi, vodje področja raziskav, razvoja in inovacij na GZS, še zdaleč ni poln. »Kljub številnim odličnim posameznim primerom sodelovanja – zlasti v visokotehnoloških sektorjih, kot so farmacija, biotehnologija, elektroindustrija in IKT – sodelovanje na sistemski ravni ostaja fragmentirano. Postati mora bolj sistemsko, dolgoročno, strateško usmerjeno in podprto z ambicioznim državnim in zasebnim investicijskim ciklom,« meni Željka Kelkedi.
Made in Slovenia 2035
»Ravno šibka povezanost znanosti in gospodarstva je eden ključnih strukturnih izzivov slovenskega inovacijskega sistema, kar omejuje hitrejše uvajanje novih produktov ter prodor slovenskih podjetij v višje segmente globalnih verig vrednosti,« poudarja gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila za vse ključne odločevalce v državi. »S programom Made in Slovenia 2035 ponujamo jasen nabor ukrepov, investicijskih prioritet, sektorskih strategij in institucionalnih podpornih mehanizmov za dvig inovativnosti, vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije ter usposabljanje kadrov,« je povedala Željka Kelkedi. Program namreč definira devet ključnih področij sistemskih ukrepov, vključno z znanostjo in inovacijami, kadri in digitalizacijo, ter predvideva 19 milijard evrov investicij in 88 ukrepov v podporo dvigu konkurenčnosti.
Sodelovanje mora postati bolj sistemsko, dolgoročno, strateško usmerjeno in podprto z ambicioznim državnim in zasebnim investicijskim ciklom.
»Slovenija ima dobro razvito raziskovalno infrastrukturo in visoko kvalificirane kadre, vendar rezultati raziskav prepogosto ne preidejo v komercialne aplikacije ali končne produkte z višjo dodano vrednostjo,« poudarja Željka Kelkedi. Dodaja, da je sicer sodelovanje dobro v tistih panogah, kjer je bila vzpostavljena dolgoročna strategija in kritična masa znanja, vendar še nima zadostnega sistemskega učinka, da bi Slovenija dosegala ambicije najhitreje rastočih inovacijskih gospodarstev.
Več sredstev za znanost, raziskave in inovacije
Sogovorniki se strinjajo, da mora Slovenija okrepiti sodelovanje med znanstveno-raziskovalno sfero, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom – zlasti glede na potrebe slovenskega gospodarstva po inovativnih kadrih in rešitvah. »MVZI je zagotovilo kakovostno in sodobno zakonodajo, ki to omogoča. Z novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotavljamo postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 % BDP. Z novim Zakonom o visokem šolstvu pa smo zagotovili, da se bodo postopno zviševala sredstva za visokošolsko dejavnost (ki zajema tudi znanstveno-raziskovalno dejavnost in investicije) do 1,5 % BDP,« pojasnjujejo na MVZI. Poudarjajo še, da ta zakona državo zavezujeta k dvigu sredstev, torej višina sredstev za ta namen ne bo odvisna od odločitve vsake naslednje vlade.
Na GZS vidijo še veliko dodatnega prostora za izboljšave. Željka Kelkedi izpostavlja štiri področja: »Sedanje sodelovanje je pogosto projektno, kratkoročno in odvisno od razpisov, potrebujemo pa usklajeno in strateško usmerjeno sodelovanje, torej dolgoročna partnerstva med podjetji, raziskovalnimi institucijami in izobraževalnim sistemom, ki bodo usmerjena v razvoj novih tehnologij in produktov z visoko dodano vrednostjo. Drugič, trenutno ne obstaja dovolj učinkovit mehanizem za prenos intelektualne lastnine iz raziskovalnih ustanov v industrijo ter za komercializacijo raziskav, kar je posebej izrazito v perspektivnih sektorjih, kot so materiali, biotehnologija in IKT. Tretje področje, kjer se morata izobraževanje in gospodarstvo bolje povezati, so kadri, saj primanjkuje predvsem visoko specializiranih tehničnih kadrov – zlasti na področjih STEM, IKT in razvojnega inženiringa. Potrebujemo reformo izobraževalnega sistema, ki bo okrepila znanja, veščine in interdisciplinarnost ter zagotovila večjo vključenost gospodarstva v študijske in raziskovalne programe. Četrto področje pa so administrativne in davčne ovire, saj Slovenija potrebuje bolj stimulativno regulativno in davčno okolje za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, kadre in internacionalizacijo.«
Posebej izpostavlja pomen mikrodokazil kot mehanizma za potrjevanje specifičnih znanj in kompetenc na celotni izobraževalni vertikali. Na MVZI pojasnjujejo, da novi Zakon o visokem šolstvu uvaja krajša usposabljanja in izobraževanja za pridobitev mikrodokazil, ki bodo omogočila hitrejši odziv visokega šolstva na potrebe trga dela po specifičnih znanjih, spretnostih in kompetencah.
Za boljšo povezanost znanosti, izobraževanja in gospodarstva na GZS predlagajo še oblikovanje Nacionalnega sklada za konkurenčnost, ustanavljanje ter krepitev sektorskih grozdov in konzorcijev v sektorjih z največjim inovacijskim potencialom, hkrati pa predlagajo spodbude za razvoj kompetenc ter raziskav, razvoja in inovacij. GZS je poleg tega oblikovala še nabor predlogov za davčno, administrativno in investicijsko okolje, ki bi spodbudilo razvoj razvoja, raziskav in investicij ter prenos znanja v gospodarstvo.
»Sodelovanje z gospodarstvom bi moralo šteti več«
Izumitelj izr. prof. dr. Franc Majdič, prejemnik letošnje nacionalne nagrade Svetovne organizacije za intelektualno lastnino za izumitelje, izpostavlja, da bi morale tako naša država kot tudi univerze bolje vrednotiti patentirane inovacije, predvsem pri izvolitvah v nazive. »Žal je njihova trenutna vrednost zelo majhna v primerjavi z objavljenim znanstvenim člankom, kar z vidika gospodarstva in nove dodane vrednosti ni razumljivo,« poudarja eden od izumiteljev šestih patentiranih izumov, med katerimi izstopa izum modularnega hidravličnega rotacijskega motorja, ki je omogočil serijsko proizvodnjo posebnega hidravličnega motorja (rotatorja) v podjetju KGL d.o.o. Večje upoštevanje plodnega sodelovanja znanosti in izobraževanja z gospodarstvom tudi z vidika izvolitev v nazive bi po njegovem mnenju spodbudilo tovrstno povezovanje. »V Nemčiji, na primer, je sodelovanje z nacionalnim gospodarstvom ključnega pomena za napredovanje, pri nas pa štejejo v glavnem le objavljeni znanstveni članki, sodelovanje z gospodarstvom skoraj nič. Torej bi bilo treba izvolitvene pogoje dopolniti,« poudarja Majdič.