Shrani za kasnejše branje.
BZdruženje za pekarstvo
Država bi lahko z vrsto nefinančnih ukrepov pomagala slovenski živilski industriji ohranjati konkurenčnost v primerjavi z okoliškimi državami, ki zelo podpirajo svojo živilsko industrijo.
Darja Kocbek
Epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini sta pokazali, da je samooskrba države pri hrani pomembna, pravi Tomaž Žnidarič, predsednik Združenja za mlekarstvo pri GZS ZKŽP in direktor Ljubljanskih mlekarn. Trajnost je po njegovih besedah drugi razlog, zaradi katerega je pomembno, da imamo živilsko industrijo in kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji. »Lokalno pridelana in predelana hrana prepotuje manj kilometrov, je sveža in preprosto sledljiva,« dodaja.
Slovenska kmetijska in živilska podjetja so po njegovih besedah sinonim za kakovost in varnost hrane, saj so podvržena stalnemu nadzoru, obenem pa so blagovne znamke, med katerimi so številni tržni vodje, ki jih Slovenci poznamo že desetletja, jasen pokazatelj visoke kakovosti živil. »Pri mlečnih izdelkih, kjer je Slovenija več kot 100-odstotno samooskrbna, pa uspešno poslovanje živilskih podjetij omogoča tudi nadaljnji razvoj podeželja,« izpostavlja Tomaž Žnidarič.
Tomaž Žnidarič, predsednik Združenja za mlekarstvo pri GZS ZKŽP in direktor Ljubljanskih mlekarn.
Foto: Anže Petkovšek
Živilska industrija je več ali manj prepuščena prostemu trgu
Matic Majcenovič, predsednik Združenja za mlinarstvo pri GZS ZKŽP in član uprave Mlinotesta, opozarja, da politiki pred volitvami tudi glede tega, da je treba imeti živilsko industrijo in kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji, veliko obljubljajo in poudarjajo pomembnost sektorja, kasneje, ko so izvoljeni, pa na tem področju zelo malo naredijo. »Več ali manj je živilska industrija prepuščena prostemu trgu in zakonitostim le-tega, malo drugače pa velja za kmete in kmetijska podjetja, kjer velja utečen sistem subvencioniranja dejavnosti,« nam je pojasnil.
Trajnost in samooskrba sta dva razloga, zakaj je pomembno, da imamo živilsko industrijo ter kmetijska in živilska podjetja.
Ob tem je izpostavil, da ne trdi, da bi morala država na veliko subvencionirati živilsko predelovalno industrijo. Povedati želi, da zagotovo obstaja vrsta ukrepov, ki bi lahko tej industriji pomagali ohranjati konkurenčnost v primerjavi z okoliškimi državami, ki so na tem področju zelo močne, podpirajo svojo živilsko industrijo in vidijo v slovenskem trgu odlično tarčo. »Tu mislim na ukrepe, kjer ima država bolj proste roke: na področju javnih razpisov, pri določanju okoljskih standardov, podporo davčnim spodbudam pri investiranju, ukrepe s področja energetike, ravnanja z odpadki, obremenitve dela, odobravanje raznih dovoljenj in soglasij, pa še marsikaj bi se našlo,« je naštel Matic Majcenovič.
Na splošno pa je po njegovih besedah znano, da ima domača živilska industrija pomembno vlogo na področju prehranske samozadostnosti in tudi varnosti, »kar smo dokazali ob epidemiji covida-19 in še vedno dokazujemo ob ukrajinsko-ruski vojni«. Prav tako je pomemben člen gospodarskega razvoja z zagotavljanjem delovnih mest, z vplačili davkov in prispevkov, je tudi velik izvoznik, krepi lokalno ekonomijo, promovira kulturno dediščino in gastronomske posebnosti. »Skoraj največji pomen pa ima pri podpiranju domače pridelave, saj prvenstveno odkupuje večino doma pridelane hrane, ki jo je potrebno pred zaužitjem še predelati,« nam je razložil Majcenovič.
Hrana in živilska industrija je zagotovo ena od osnov varnosti
Silvester Pečjak, predsednik Združenja za pekarstvo pri GZS ZKŽP in direktor Pekarne Pečjak, pravi, da moramo, če hočemo ohraniti svojo državo, biti sposobni sami zagotoviti vsaj del najnujnejših dobrin. Hrana in živilska industrija je zagotovo ena od osnov varnosti. »Še posebej se je to pokazalo v zadnjih treh letih, saj smo bili deležni enormne podražitve električne energije (za več kot 700 odstotkov), ker smo izgubili suverenost nad pravico uporabe lastne elektrike, posledično pa smo deležni velikanske inflacije. Če hočemo delovati trajnostno in v dobrobit ljudi, je pomembno, da zmanjšamo transport. Večja samooskrba s hrano bi znatno vplivala na količino prevozov tovornjakov, ki nikomur ne koristijo,« razlaga Silvester Pečjak.
Živilska industrija in kmetijstvo sta ključna gospodarska sektorja
Živilska industrija in kmetijska ter živilska podjetja imajo izjemno pomembno vlogo v Sloveniji iz več ključnih razlogov, pravi Jaka Lončarič, direktor marketinga in razvoja v Don Donu. Prvi in verjetno najpomembnejši je po njegovih besedah zagotavljanje samozadostnosti pri prehrani. Močna živilska industrija nam omogoča, da naš prostor oskrbujemo s svežimi in kakovostnimi prehrambnimi izdelki. Ta samozadostnost je ključna, saj zmanjšuje našo odvisnost od uvoza hrane in nam omogoča večjo varnost ter nadzor nad lastno prehransko oskrbo.
Drugi pomemben vidik je gospodarski razvoj. »Živilska industrija in kmetijstvo sta ključna gospodarska sektorja, ki imata velik vpliv na rast in razvoj države. Poleg ustvarjanja delovnih mest prispevata tudi k dvigu bruto domačega proizvoda ter spodbujata lokalno in nacionalno gospodarstvo. Pomembno je podpirati in razvijati ta sektorja, da ohranimo gospodarsko stabilnost in rast v Sloveniji,« razlaga Jaka Lončarič.
Zelo pomemben je po njegovih besedah tudi prispevek pri ohranjanju tradicije in kulturne dediščine. Pekarstvo ima dolgo tradicijo v Sloveniji in prispeva k ohranjanju kulturne dediščine ter prenašanju tradicionalnih receptov in znanja na naslednje generacije. Pomembno je, da imamo močno živilsko industrijo in kmetijska ter živilska podjetja, saj imajo številne pozitivne učinke. »S podporo in razvojem teh sektorjev prispevamo k trajnostnemu in uspešnemu razvoju Slovenije ter zagotavljamo kakovostno prehrano za naše prebivalce,« je povzel Jaka Lončarič.
Živilska industrija in kmetijstvo imata velik vpliv na razvoj države.
Raznolika kmetijska proizvodnja
Brigita Vindiš Zelenko iz Perutnine Ptuj, ki je predsednica Združenja proizvajalcev krmil pri GZS ZKŽP, pravi, da za vsako državo velja, da bolj kot je raznolika, večja je njena sposobnost za lastno oskrbo svojih državljanov. V Sloveniji so kmetijske površine razpršene, zato je tudi kmetijska proizvodnja zelo raznolika. »Kmetijski proizvodi se v veliki meri predelajo v živilskih podjetjih, ki pokrivajo mesno, mlečno, žitno, zelenjadarsko in ostala področja predelave. S tem prebivalcem Slovenije zagotavljamo oskrbo s hrano, ki ima zelo kratko transportno pot, nizek ogljični odtis in kar je najpomembneje, hrana je pod nadzorom in slovenskega porekla,« nam je povedala.
Hlev piščancev Perutnine Ptuj.
Foto: Boris B. Voglar
Industrija pijač prispeva k gospodarski razvitosti
Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač pri GZS ZKŽP in direktor Radenske, izpostavlja, da so v nacionalnih gospodarstvih vse gospodarske dejavnosti med seboj tesno povezane, kar velja tudi za proizvodnjo pijač. Poleg zagotavljanja temeljne samooskrbe na tem področju tako industrija pijač prispeva h gospodarski razvitosti, ravni blaginje, stabilnosti države ter višini bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma kupni moči prebivalstva, nenazadnje slovenski proizvajalci pijač zagotavljajo več tisoč delovnih mest. »Vsekakor gre za pomemben segment znotraj živilsko predelovalne industrije nacionalnega pomena,« poudarja direktor Radenske.
Žgane pijače imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo
Boštjan Marušič, predsednik Združenja za žgane pijače pri GZS ZKŽP, soustanovitelj in direktor Destilarne Broken Bones, pravi, da je samozadostnost držav do neke mere pri preskrbi s kar najširšim naborom živil smiselna. Žgane pijače imajo v Sloveniji po njegovih besedah dolgoletno tradicijo, ki jo je smiselno ohranjati in nadgrajevati z novimi znanji. Poleg tega je v zadnjem času po vsem svetu vedno več povpraševanja po obrtnih (kraft) izdelkih z izraženim originalnim poreklom. Tako je tudi za slovenske proizvajalce žganih pijač vedno več priložnosti tudi v tujini.
Pridelava v sodobnih rastlinjakih velja za steber samooskrbe
Drago Belec, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS ZKŽP in ustanovitelj podjetja Cornus, poudarja pomen lastne pridelave v sodobnih rastlinjakih, ker je mogoča skozi celo leto. »Do neke mere je neodvisna od neugodnih vremenskih vplivov, ki izhajajo tudi iz podnebnih sprememb. Primerjalno je zelo učinkovita, pomeni manjšo porabo virov za večji učinek,« nam je razložil.
Glede na zaščitene pogoje je pri tovrstni pridelavi potrebna minimalna poraba fitofarmacevtskih sredstev, mogoče je tudi biotsko varstvo. Voda v veliki meri kroži v sistemu, torej je njena poraba na enoto pridelka primerjalno nižja kot v zunanjih pogojih. »Tovrstna pridelava v svetu velja za steber tržne samooskrbe, zunanja pridelava se prilagaja v skladu z naravnimi zmožnostmi. Visokotehnološki sistemi so opremljeni s celo vrsto senzorjev in sistemov za spremljanje aktivnosti. Iz tega naslova je celotna proizvodnja sledljiva, tudi lažje jo je načrtovati in se s tem prilagajati oscilacijam na trgu,« pojasnjuje Belec.
Pridelava vina je ključnega pomena za poudarjanje butičnosti Slovenije.
Lastna pridelava vin je pomembna iz več razlogov
Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS ZKŽP in direktor vinske kleti Puklavec Family Wines, nam je povedal, da se v Sloveniji zavedamo, da je lastna pridelava vin pomembna iz več razlogov. Prvi in najpomembnejši je, da smo izredno ponosni na vse tri naše vinorodne pokrajine, ki se iz leta v leto krepijo ter pomagajo pri prepoznavnosti naše države po svetu. »Slovenija ima veliko število malih, srednjih in večjih vinarjev, ki se tako ali drugače profesionalno ukvarjajo z vinarstvom, skupaj pa gradijo močen vinski trg, ki je kljub majhnemu obsegu naše države še vedno heterogen in specifičen po pridelavi različnih stilov vina,« nam je pojasnil Bedenčič.
Drugi razlog je dolga tradicija vinarstva v Sloveniji. Prenašanje znanja in tradicije iz generacije v generacijo vsako leto bolj bogati našo vinsko ponudbo in prepoznavnost Slovenije kot vinorodne dežele po svetu. Vinarji so vse bolj prodorni, samozavestni in ponosni na promocijo našega vinarstva v tujini, saj imamo zavidanja vredno podnebje in sestavo tal, kar omogoča pridelavo najboljših vin na svetu.
Tretji razlog je, da je Slovenija izjemna kulinarična (vinska) destinacija. »Naziv 'Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021' nas je postavil na širši zemljevid in s tem okrepil promocijo gastronomije, s katero spodbujamo lokalno samooskrbo ter povezujemo podeželska in urbana območja. Ker pa gastronomija in vinski turizem skupaj tvorita zaokroženo celoto in se hkrati tudi vzporedno razvijata, je lastna pridelava vina pri tem ključnega pomena za poudarjanje butičnosti Slovenije, njene samooskrbe in bogatih lokalnih okusov,« razlaga Gorazd Bedenčič.
Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS ZKŽP in direktor vinske kleti Puklavec Family Wines
Foto: Puklavec Family Wines
Razvoj kmetijskega sektorja ustvarja delovna mesta
Državna samooskrba s hrano je ključna za zagotavljanje stabilne in zanesljive preskrbe prebivalcev s hrano. Ko je država odvisna od uvoza hrane, je bolj izpostavljena tveganju nestabilnosti na mednarodnih trgih. Zanesljiva proizvodnja hrane znotraj države zmanjšuje to tveganje in zagotavlja prehransko varnost, nam je Janez Rebec, predsednik upravnega odbora GZS – ZKŽP in predsednik uprave Pivka – Delamaris, naštel razloge, zakaj je pomembno, da imamo živilsko industrijo in kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji.
Sistem samooskrbe s hrano po njegovi razlagi lahko prispeva h gospodarskemu razvoju države. »Ko se država osredotoča na razvoj kmetijskega sektorja in povečanje domače proizvodnje hrane, spodbuja ustvarjanje delovnih mest v kmetijstvu, predelavi hrane, distribuciji in drugih sorodnih dejavnostih. Poleg tega lahko izvoz presežkov hrane prinese dodatne prihodke in izboljša trgovinsko bilanco države,« nam je pojasnil.
Samooskrba s hrano je pomemben dejavnik socialne stabilnosti.
Državna samooskrba zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih razdaljah za uvoženo hrano, zmanjšuje onesnaževanje zaradi transporta in emisije toplogrednih plinov. »Poleg tega lahko države z ustreznimi kmetijskimi praksami prispevajo k trajnostnemu upravljanju zemljišč, varovanju biotske raznovrstnosti in ohranjanju naravnih virov,« izpostavlja Rebec.
Zagotavljanje hrane za prebivalce države je pomemben dejavnik socialne stabilnosti. Državna samooskrba s hrano ni nujno absolutna in nekatere države bodo še vedno odvisne od uvoza določenih vrst hrane zaradi različnih omejitev. »Kljub temu je cilj zagotoviti čim večjo samooskrbo s hrano, ki je skladna z naravnimi, gospodarskimi in socialnimi razmerami,« nam je pojasnil Janez Rebec.