Shrani za kasnejše branje.
Vremenski ekstremi zmanjšujejo razpoložljivost osnovnih sestavin in povečujejo nestanovitnost dobav. Hkrati prehranska in trgovska podjetja iščejo rešitve za zmanjševanje odpadne hrane.
Mateja Jordan
Podnebne spremembe močno vplivajo na pridelavo hrane in s tem tudi na predelovalno industrijo, opozarja dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Pozebe, suše, toče in poplave zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov, pri čemer so najbolj prizadeti trajni nasadi, poljščine in zelenjava na prostem.
Vremenski ekstremi zvišujejo porabo energije in vode ter stroške pridelave (namakanje, oroševanje, hlajenje). Zaradi zmanjšanega pridelka in slabše kakovosti surovin se podjetja soočajo z oteženim delovanjem, prekinjanjem dolgoročnih pogodb in potrebo po dražjem uvozu. Večletni izpadi letin pa lahko dolgoročno resno ogrozijo domačo pridelavo.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij že vrsto let opozarja na nujnost prilagajanja na podnebne spremembe z gradnjo pokritih površin za pridelavo, vzpostavitvijo zaščitnih in namakalnih sistemov, digitalizacijo proizvodnje ter razvojem podnebno odpornih sort in sodobnih pridelovalnih tehnologij. Ključna sta tudi dostop do finančnih virov in prenos znanja v prakso, poudarja dr. Tatjana Zagorc.
Kmetijska in živilska podjetja se vse bolj usmerjajo v trajnostno preobrazbo – vlaga v sončne elektrarne, zaščitno infrastrukturo ter zmanjšujejo okoljski odtis embalaže. Združenje industrije pijač si prizadeva za uvedbo kavcijskega sistema, steklarska industrija zmanjšuje težo steklenih izdelkov. Pomemben del krožnega gospodarstva predstavljata tudi uporaba digestata in bioplina iz organskih odpadkov, ki služita kot gnojilo in vir energije.
Slovenska živilskopredelovalna podjetja vse bolj prepoznavajo zmanjševanje odpadne hrane kot pomemben element trajnostnega poslovanja. S skrbnim načrtovanjem proizvodnje omejujejo tehnološke viške, odvečno hrano pa donirajo humanitarnim organizacijam. Prehranske stranske tokove pa uporabijo v drugih panogah – za prehranska dopolnila, krmila ali pridobivanje bioenergije. Podjetja prilagajajo embalažo in označevanje živil, zlasti pri roku uporabe – na ravni EU poteka celo pobuda za uvedbo oznake »Poglej, povohaj, poskusi«, ki bi potrošnike spodbudila k senzoričnemu presojanju živil z minimalnim rokom trajanja.
Prehranske stranske tokove podjetja uporabijo v drugih panogah, na primer za prehranska dopolnila, krmila ali pridobivanje bioenergije.
Pri prehodu v krožno gospodarstvo ključno vlogo igrajo digitalizacija in inovacije. Sistemi za spremljanje v realnem času, napovedni modeli z umetno inteligenco, pametno označevanje ter inovativna embalaža pomagajo zmanjševati izgube, podaljševati obstojnost izdelkov ter izboljševati transparentnost in poročanje o trajnostnih ciljih.
Slovenija je vključena v projekt WASTELESS (Horizon Europe), ki je namenjen izboljšanju merjenja in zmanjševanja količine odpadne hrane v prehranski verigi. Za podjetja projekt pomeni razvoj enotne metodologije za merjenje izgub, dostop do digitalnih orodij za spremljanje odpadkov v realnem času ter sodelovanje pri oblikovanju priporočil za zakonodajne spremembe.
Dr. Zagorc našteva številne primere dobrih praks pri preprečevanju odpadne hrane v slovenskih živilskopredelovalnih podjetjih. V živinoreji so živalski izločki pomemben vir za bioplinarne in proizvodnjo organskih gnojil, hkrati pa tudi za pridobivanje energije. Stranski proizvodi, kot sta sirotka in pinjenec, se uporabljajo za nove izdelke ali krmo za živali. Otrobi in star kruh sta pomembni surovini za predelavo v nove izdelke ali krmo. Slabše kakovostno sadje se predela v marmelade, sokove, kis in druge izdelke, ostanki pa končajo kot krma za divje živali ali kompost. Vinske tropine in peške imajo široko uporabo: za proizvodnjo olja, vinske kisline, antocianov ter kot surovina v kozmetiki, za gnojila ali bioplin, obreznine vinske trte pa se uporabljajo za ogrevanje. V pivovarstvu tropine služijo kot surovina za prehranske izdelke, encime, krmo ali energijo. V slaščičarski industriji pa se poškodovani izdelki, kot je polomljena čokolada, prodajajo v lastnih trgovinah ali predelajo v nove proizvode, medtem ko se sladkorni ostanki pogosto uporabijo kot dodatek za krmo.
Lokalno ni omejeno le na butično pridelavo in tržnico
Sodobne proizvodne linije omogočajo sproten nadzor kakovosti, zato je možnost napak, povezanih z videzom ali velikostjo (pakiranih) izdelkov, minimalna, pojasnjujejo v Ljubljanskih mlekarnah, kjer zavržene hrane praktično ni. V kontekstu trajnosti se fokusirajo tudi na embalažo: v okviru skupine Lactalis so lani uvedli orodje za eko-dizajn, ki pomaga pri izbiri okolju prijaznejših rešitev ob lansiranju novih izdelkov. Sistematično zmanjšujejo količino uporabljenega materiala in odpravljajo odvečne sestavine, ki ne vplivajo na kakovost ali uporabniško izkušnjo.
Pri mleku, njihovi ključni surovini, upoštevajo naravna sezonska nihanja v vsebnosti maščobe. »V obdobjih, ko imajo krave dostop do sveže trave, je mleko pogosto bogatejše z maščobami in hranili. Po drugi strani pa lahko suša vpliva negativno,« razlagajo in zagotavljajo, da to po zaslugi posebnih metod ne vpliva na kakovost končnih izdelkov. Tudi pri drugih surovinah, kot sta kakav in sadje, se proaktivno prilagajajo tržnim razmeram – tako v načrtovanju izdelkov kot v nabavi.
Kot največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji Ljubljanske mlekarne sodelujejo izključno z lokalnimi kmeti. S projektom Naj hlev spodbujajo dobrobit živali in trajnostne prakse v reji. Zavedajo se pomena lokalne proizvodnje, ki zajema tudi odgovorno industrijsko predelavo, poudarjajo. Želeli bi si, da bi to sporočilo prišlo tudi do potrošnikov, saj se razumevanje lokalnega nekritično reducira zgolj na butično predelavo in nakupe mlečnih izdelkov na tržnicah ali neposredno pri rejcih.
Trajnostni ukrepi v praksi
Podjetje Radenska Adriatic trajnostno preobrazbo uresničuje z jasno zastavljenimi in ciljno usmerjenimi ukrepi, ki zajemajo vse ravni poslovanja. Na področju embalaže so lani zaključili priprave in testiranja za dosego ambicioznega cilja – da bo še letos četrtina njihove PET embalaže iz reciklirane plastike. K zmanjševanju plastičnih materialov prispevajo številni ukrepi, med drugim predelava proizvodnih linij, optimizacija teže plastenk ter ekomodulacija zamaškov, ki omogoča racionalnejšo uporabo materialov. Poseben poudarek namenjajo spodbujanju uporabe vračljivih steklenic in reciklaži odslužene embalaže.
V zadnjih dveh letih so zmanjšali število barvnih HDPE zamaškov in standardizirali embalažo v obratih v Radencih in Lipiku. Optimizirali so tudi športni zamašek, ki je zdaj okolju prijaznejši in enoten za celotno proizvodnjo. Skladno z evropsko direktivo SUP so v začetku leta uvedli pritrjene zamaške (tethered caps). Posebno pozornost namenjajo tudi stekleni embalaži – kar 97 odstotkov vseh steklenic, ki jih uporabljajo, je povratnih.
Lokalna proizvodnja zajema tudi odgovorno industrijsko predelavo in ne zgolj butično predelavo ter nakupe na tržnicah ali neposredno pri rejcih.
Od grozdja do kozarca – trajnost na vsakem koraku
V podjetju Puklavec Family Wines odpadkov skoraj ne poznajo – ostanke grozdja uporabijo kot naravno gnojilo ali jih oddajo bioplinarnam, preostanek vina vključijo v nadaljnjo proizvodnjo, neskladne izdelke pa predelajo, prodajo kot polizdelek ali odstranijo.
Podnebne spremembe močno vplivajo na vinogradništvo. Suše, toča in ekstremni vremenski pojavi zahtevajo prilagoditve: saditev sort na ustreznejših podlagah, opustitev defoliacije na vročih legah, postavitev protitočnih mrež in uporabo travne ruše proti eroziji. »Dva vinograda smo že zaščitili s protitočno mrežo, vse ostale pokrivamo s travno rušo, da zmanjšamo nevarnost erozije ob močnem deževju,« o ukrepih pravi Gorazd Bedenčič, direktor podjetja.
Kakovost grozdja in vina ohranjajo z izbiro optimalnega časa trgatve in prilagojenimi tehnološkimi postopki. Vina so pridelana iz lokalnega grozdja s certifikatom zaščitenega geografskega porekla, pri soustvarjanju lokalne verige pa sodelujejo tudi z bližnjimi kooperanti.
Tudi na področju embalaže zmanjšujejo vpliv na okolje – prešli so na lažje steklenice, kar je njihov letni ogljični odtis zmanjšalo za 15 odstotkov. Sodelujejo s trajnostno usmerjenimi proizvajalci embalaže in si prizadevajo doseči ogljično nevtralno poslovanje do leta 2030.
Zmanjševanje odpadne hrane in podpora lokalnemu
Slovenski trgovci – Lidl, Spar in Tuš – se vsak po svoje, a z enako zavzetostjo, lotevajo trajnostnih izzivov in odgovornega ravnanja s hrano. Vsi trije si prizadevajo zmanjšati količino zavržene hrane. Kljub različnim pristopom jih povezuje skupna vizija: ponuditi kakovostna živila, zmanjšati vpliv na okolje in okrepiti vez med trgovino, kupcem in domačim pridelovalcem.
Trgovci zmanjšujejo količino odpadne hrane z natančnim načrtovanjem naročil, učinkovito rotacijo izdelkov in znižanjem cen pred iztekom roka uporabe.
V Lidlu Slovenija že vrsto let sistematično zmanjšujejo količino odpadne hrane z natančnim načrtovanjem naročil, učinkovito rotacijo izdelkov in znižanjem cen pred iztekom roka uporabe. Pomemben del pristopa je tudi doniranje hrane – že od leta 2017 presežke (kruh, sadje, mlečni izdelki ipd.) redno predajajo humanitarnim organizacijam, kar letno pomeni prihranek okoli 400 ton hrane.
V Lidlu Slovenija hrano pred iztekom roka trajanja iz trgovin donirajo osmim slovenskim organizacijam. Foto: Marko Pigac
Sodelujejo s številnimi slovenskimi dobavitelji, zlasti v okviru lastne blagovne znamke Naše nam paše, ki vključuje že približno sto lokalnih izdelkov. Prepoznaven je tudi projekt Lojtr’ca domačih, s katerim podpirajo manjše, butične proizvajalce – doslej so predstavili že okoli 300 edinstvenih slovenskih izdelkov.
Lidl Slovenija sledi tudi mednarodni strategiji ozaveščenega prehranjevanja, zato ne oglašuje več izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob ali soli otrokom (razen ob praznikih), povečuje pa ponudbo polnozrnatih živil in rastlinskih beljakovin.
Stabilnost oskrbe ne glede na izzive – naj bodo to poplave, pandemije ali kaj tretjega – zagotavljajo z dnevnim naročanjem iz lastnega logističnega centra ter trdnimi odnosi z dobavitelji in partnerji. Vsi izdelki so popolnoma sledljivi, nadzori pa pogosto presegajo zakonske zahteve.
Manj odpadkov, več spoštovanja do hrane
V Sparu sistematično zmanjšujejo presežke z natančnim naročanjem, rednim spremljanjem prodaje in znižanjem cen izdelkov pred iztekom roka – označenih z oznako »Spoštujmo hrano«. Užitna živila, ki jih ne uspejo prodati, donirajo humanitarnim organizacijam, danes že iz več kot 70 trgovin. Pomemben korak je tudi ozaveščanje potrošnikov. S trajnostnim vodnikom ponujajo praktične nasvete za zmanjšanje izgub hrane doma.
Spar podpira domačo pridelavo – odkupi vso sezonsko zelenjavo in sadje slovenskih pridelovalcev, ustavi uvoz, kadar je lokalno na voljo, ter v svojih mesnicah ponuja izključno meso slovenskega porekla z oznako 4SI. Projekt »Naravnost od pridelovalca« omogoča dodatno sledljivost mesa prek QR kode.
Sparov trajnostni vodnik vsebuje praktične nasvete potrošnikom za zmanjšanje izgube hrane doma. Foto: arhiv Spar
Lokalnim ponudnikom vrata v trgovine odpira projekt Štartaj Slovenija, s katerim so podprli že več kot 75 podjetnikov in na police postavili več kot 300 slovenskih izdelkov. Pobudo dopolnjuje oddelek »Lokalne dobrote, naš ponos«, kjer izdelke ponujajo pridelovalci iz največ 40 kilometrov oddaljene okolice.
Lokalni izdelki so vključeni tudi v njihove blagovne znamke (SPAR, S-Budget, SPAR Natur pur itd.), pri čemer jih vodijo kakovost, zanesljivost in zaupanje. Lokalni nakup pomeni svežo hrano, podporo domači samooskrbi in manj emisij, zato v Sparu še naprej širijo ponudbo slovenskih izdelkov.
Manj odpadkov, več dobrega
Tudi v Tušu se trudijo za čim manj zavržene hrane. To dosegajo z boljšim načrtovanjem – napovedujejo povpraševanje, pametno naročajo in učinkovito upravljajo zaloge. Izdelkom tik pred rokom uporabe znižajo ceno, tistim, ki jih ne prodajo, pa poiščejo novo pot – z donacijami dobrodelnim organizacijam, s katerimi uspešno sodelujejo že vrsto let. Hrana tako ne konča v smeteh, ampak pri ljudeh, ki jo res potrebujejo. Le v skrajnem primeru pride do odpisa in varne odstranitve hrane. Tuševi kupci vedno vedo, kaj kupujejo in od kod izdelek prihaja, saj celotni poti izdelka – od surovine do trgovinske police sledijo s sistemom HACCP.
Kupci pogosto izbirajo tudi glede na ceno, zato v Tušu zagotavljajo raznoliko in cenovno ugodno ponudbo vse leto.
V Tušu verjamejo v moč domače hrane, zato kupcem ponujajo širok izbor slovenskih izdelkov, tudi tistih z oznako Izbrana kakovost. Pri sadju in zelenjavi, pa tudi drugih izdelkih, prilagajajo nabavne vire, saj vreme in letina vplivata na dobavo. »Se pa zavedamo, da kupci pogosto izbirajo tudi glede na ceno, zato se trudimo zagotoviti raznoliko in cenovno ugodno ponudbo skozi vse leto,« še pravijo v Tušu.