Shrani za kasnejše branje.
V Mariboru je potekala 5. nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Gospodarstveniki, podjetniki in raziskovalci so pod sloganom »Greenovated in Slovenia« govorili o prepoznavnosti Slovenije v tujini, prodiranju podjetij na tuje trge, tržnih nišah za inovativne in visokotehnološke rešitve ter priložnostih za podjetja v mednarodnem razvojnem sodelovanju.
Tajda Pelicon, GZS, Korporativno komuniciranje; foto: Tajda Pelicon
Sogovorniki so si bili enotni, da so ključni povezovanje, sodelovanje, pogum in ambicija. Udeležence sta med drugim nagovorila gostitelja podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Častni govornik pa je bil bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednica Vlade RS Tanja Fajon je poudarila, da je »članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov spremenilo izhodiščno perspektivo našega gospodarstva. Številni pogovori s predstavniki držav – skupaj kar 189 – so okrepili prepoznavnost in priložnosti za Slovenijo. Poleg sodelovanja s tradicionalnimi gospodarskimi partnericami bomo okrepili angažma v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji, saj domača podjetja izražajo interes za vstop na trge tretjih držav, kjer širimo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev. Konec junija z ministrom Hanom vodiva gospodarsko delegacijo v Južno Korejo, kjer smo odprli veleposlaništvo tudi zaradi izraženega interesa slovenskega gospodarstva. Gospodarska diplomacija je v osrčju aktivnosti ministrstva, saj igra ključno vlogo pri mednarodni promociji slovenske odličnosti v gospodarstvu, znanosti in kulturi ter prispeva k ustvarjanju višje dodane vrednosti.«
Internacionalizacija je pomembna za diverzifikacijo izvoza.
Nujno je treba zadržati konkurenčnost slovenskega gospodarstva
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v govoru izpostavil, da se svet in z njim EU soočata z velikimi spremembami, kot so podnebne, tehnološke, geopolitične, socialne in okoljske. To vpliva na evropski gospodarski model in slovensko gospodarstvo. Celotna Evropa se sooča z motnjami v dobavi surovin, odvisnosti od materialov in tujih energentov ter s pomanjkanjem kadrov.
»Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano. Zato moramo v globalnem svetu nujno zadržati njegovo konkurenčnost ter obstoječe trge. Z uspešno opravljeno nalogo slovenske diplomacije in izvolitvijo države v varnostni svet pa se slovenskemu gospodarstvu odpira ves svet. Zdaj moramo to izkoristiti z roko v roki skupaj z gospodarstvom,« je poudaril Han. Ob tem je izpostavil tri področja, kjer moramo čim prej narediti korak naprej, in sicer spremeniti davčno politiko, hitrorastočim podjetjem zagotoviti tvegan kapital, spodbuditi nove investicije za nov zagon gospodarstva ter izboljšati umeščanje novih investicij v okolje ob hkratnem varovanju narave.
Internacionalizacija slovenskega gospodarstva je pomembna za diverzificiran oziroma razpršen izvoz na različne tuje trge in izkoriščanje tržnih niš z visoko tehnološkimi proizvodi in storitvami. Gospodarsko ministrstvo na različne načine podpira preboj podjetij na tuje trge. Letos bo za spodbujanje investicij in internacionalizacije namenilo dobrih 61,5 milijona evrov. Podjetjem odpira vrata na tuje trge s promocijskimi aktivnostmi agencije SPIRIT Slovenija, organizacijo politično-gospodarskih obiskov in gospodarskih delegacij. Ministrstvo podjetja podpira v vseh fazah njihove razvojne poti, in sicer s sofinanciranjem tržnih raziskav, nastopov na poslovnih dogodkih, preko spodbujanja domačih in tujih investicij ter sodelovanja v mednarodnih organizacijah, kot na primer v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Ministrstvo trenutno pripravlja dva javna razpisa za sofinanciranje oblikovanja partnerstev s ciljem skupnega vstopa na izbrani tuji trg in za krepitev blagovnih znamk na tujih trgih.
Ljudje bodo naredili razliko
Častni govornik Borut Pahor, bivši predsednik Republike, se je v govoru dotaknil položaja Slovenije danes in obetov za prihodnost. »Slovenija bo slavna. Je ugledna, varna, ima potencial. Predvsem pa ima nekaj, kar je še skrito, in to so ljudje. Ljudje so tisti, ki bodo naredili razliko v prihodnosti. Ko gledam mlade, vidim sposobnost analitike, empatičnost. Prihaja generacija, ki bo dala najboljše, ki bo znala peljati to državo naprej, tako politično kot gospodarsko. Pomembno je, da bodo v Sloveniji v prihodnje čim manjše socialne razlike. Če in kolikor bomo dali vam, podjetnikom, priložnost, da boste imeli ugodno poslovno okolje, ugodno davčno politiko, čim več svobodne gospodarske pobude, toliko bolj bo ta država uspešna. Zato vidim za Slovenijo svetlo prihodnost,« je dejal Pahor.
Aktivnosti prilagajajo potrebam podjetij
Vršilec dolžnosti direktorja agencije SPIRIT Slovenija Rok Capl je izpostavil, da agencija ponuja številne programe za izvozno naravnana slovenska podjetja, ki želijo svoje poslovanje razširiti na tuje trge. Organizirajo številne delegacije, srečanja, seminarje, poslovne konference in poslovne forume za lažji vstop podjetjem na izbrani tuji trg. Pri tem jim je v pomoč mreža slovenskih poslovnih klubov v tujini. »Vse naše aktivnosti skrbno prilagajamo potrebam podjetij ter s tem predstavljamo dobro oporo slovenskemu gospodarstvu pri internacionalizaciji njihovega poslovanja,« je povedal.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS
Znanje mora prispevati k rasti blaginje
Na pobudo GZS je bilo pred kratkim sklenjeno zavezništvo med gospodarstvom, znanostjo in politiko za razvoj blaginje Slovenije, je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Slovensko poslovno sfero želimo prepojiti z razmisleki in aktivnostmi, ki nas pomikajo navzgor po verigah vrednosti. Najbolj smiselna pot za to je uporaba znanja, ki pa ni samo sebi namen, zaprto v akademskih vitrinah, ampak je oplemeniteno z izkušnjami in namenjeno trgu in naj prispeva k rasti blaginje. Te velike besede, ki jim nihče ne more oporekati, ne pomenijo nič, če se podjetjem ne izplača delati z znanostjo in za znanost,« je pojasnila. Platforme, kot so trg BigScience, tehnološki parki in inkubatorji je označila kot »igrišča« za razvoj, opredmetenje in preizkušanje idej za implementacijo in »trgovanje«.
Kot primeri dobrih praks prodiranja na različne trge sveta so se predstavili podjetja CETIS, SoftNET, BreakThrough in SkipQ ter Tosama.
Lastnik in direktor podjetja Podkrižnik group Iztok Podkrižnik je o konferenci povedal: »Konferenca, kot je današnja, je odlična platforma za izmenjavo izkušenj, pozitivnih praks kot tudi, da postavimo kakšne nove cilje za prihodnost. Slovenija ima številne priložnosti za lansiranje inovativnih produktov, seveda pa potrebuje usposobljene kadre. Slovenija je Alpska dežela, večina Evrope živi v tem prostoru, poznajo nas in razumejo. Zato verjamem, da si bomo tudi v prihodnje lahko odpirali vrata v tujino.«
Z aktualnimi problemi je treba znati upravljati
Osrednji govornik dr. Matevž Raškovič je dejal, da živimo v času zloveščih problemov z veliko različnimi deležniki, ki imajo različne poglede, vrednote, prepričanja. S temi problemi je treba znati živeti in jih znati upravljati. Usesti se je treba za skupno mizo in se o njih pogovarjati. Živimo tudi v tako imenovani globalni ekonomiji narativov. Zgodovina nas uči, da se vzorci skozi čas ponavljajo. Vprašati se moramo, kaj to pomeni za slovensko ekonomijo. V ekonomiji narativov je Nova Zelandija ugotovila, da je zelo pomembno, kako se predstavlja v svetu. Podobno velja za Slovenijo.« Ob tem je poudaril: »Podjetja, in to ne samo multinacionalke, se morajo vedno bolj ukvarjati z netržnimi strategijami, med drugim z vprašanji korupcije, populizma in netržnimi tveganji, in s tem z upravljanjem družbenih tveganj. Če smo pred desetletjem govorili o družbeni odgovornosti, danes govorimo o politični odgovornosti. Zlovešči problemi zahtevajo sodelovanje, razumevanje in poslušanje deležnikov. Zahtevajo zavedanje moralne odgovornosti odločevalcev. Ugotavljamo, da mednarodna podjetja postajajo strelovodi za nezadovoljstvo v družbi, za globalizacijo, vedno več elitizma. Postajajo tudi strelovodi za politike identitet in s tem vse bolj oblikujejo družbene identitete.«
Na panelih so udeleženci spregovorili o aktualnih temah mednarodnega poslovanja slovenskega gospodarstva. Na prvem panelu so tako govorili o pomenu prepoznavnosti države v svetu in vplivu na posamezna podjetja za doseganje večje konkurenčnosti, na drugem o potencialih povezovanja slovenske športne odličnosti z gospodarsko promocijo, na tretjem o vključevanju zasebnega sektorja v mednarodne programe in mednarodno razvojno sodelovanje. Poseben panel je bil namenjen tržnim nišam za inovativne in visokotehnološke rešitve.